Nočno jadranje
V soboto zvečer smo se Seba, Peter, Jernej in moja malnekost odpravili na mini avanturo. Napoved je bila vse prej kot obetavna. V nedeljo dopoldne naj bi bilo brezvetrje, popoldan močan jugo. Jadranje v bonaci je nemogoče v jugu s povsem neizkušeno posadko pa velika loterija. Odločil sem se, da bomo spoznavali slovensko morje v nočnih barvah.
Odpluli smo proti Piranu in ob welcome drink-u je motorčeke lepo brnel. Nekje na poti do Izole smo se spomnili, da smo ob navalu veselja pozabili na kruh. Jernej je takoj vzpostavil linjo s celino in preveril kaj je odprto. Pristanek ob carinskem pomolu v Izolu je bil profesionalen, le vrvi smo imel premalo in zato smo uporabili živo bitvo.
Po kratkem postanku v Izoli smo odrinili naprej proti naši destinaciji. Lakota nam je pošteno črvičila želodčke. Odlična domača suha salama, luknjast sir in sveži kruh so tvorili dovolj močno oblogo za vse nadaljne welcome drink-e. Pri Belih skalah je pričel pihati zelo prijeten jugo. Dvignili smo vsa jadra in prejadrali vse do Pirana, kjer se je veter že pošteno dvignil in potrebno je bilo celo nekaj dela. V izogib vznemirjanja turistične posadke smo obrnili nazaj proti Kopru in poglej ga zlomka, veter se je obrnil na Burjo.
Veselje in želja po jadranju je s številom welcome drink-ov naraščala premosorazmerno in odločitev je padala, da si bomo ogledali osvetljen grad Miramare. Začrtali smo kuruz in jadrali vse do sredine Tržaškega zaliva, kjer je veter povsem ponehal in ponovno je zapel motorček. Del posadke je ob dveh zjutraj omagal in se zavlekla v spodnje prostore, ostali smo bučno nadaljevali pot.
Prihod do najbolj razsvetljenega tankerja nam je razkril celotno pot do Miramare, še dobrih 5NM ali eno uro vožnje nas je čakalo. Ob dejstvu, da se ob gradu ne moreš privezati in da ob petih zjutraj ne strežejo kave smo obrnili kurz nazaj v marino. Sklipper je omagal ob štirih zjutraj. Zasedel je prostor v kokpitu ter novincema prepustil krmilo. Jernej in Seba sta barko varno in v velikem navdušenju pripeljala vse do vhoda v marino. Po pristanku smo se pospravili spat. Vse do 09:30, ko sta naju sonce in Jernej zbudila smo sladko spali.
Dnevno jadranje
Po jutranji kavici ter umirjenemu sestavljanju večernih dogodkov smo sklenili, da je morje dovolj mirno za ponovno jadranje. Pihal je rahel jugo z močnejšimi sunki. Posadka se je učila dvigovanja jader in trimanje le teh. Jugo je eni uri ojačal in barka se je že konkretno nagibala, potreben je bil manever krašanja jader. Po eni uri jadranja smo sklenili, da je 9 ur jadranja več kot dovolj za prvič. Privezali smo se v marini in po debati o vsem dogajanju smo se odločili, da je čas za kosilo. Kot zakleto, nam je na barki zmanjkalo alkohola v kuhalniku. Prijazna receptorka nam je v kuhinji pogrela odlično joto. Po kavici smo pospravili barko ter se odpravili domov.
Vsa fotoreportaža je urejena v galeriji slik
Statistični podatki
Nočno jadranje je trajalo 8 ur ter v celotni dolžini 25NM (od Kopra do Rovinja). Maksimalna hitrost ki smo jo dosegli pred Piransko punto je bila 6,5 vozla, povprečno pa smo se prevažli s 3,5 vozla.