1 dan: Mali Lošinj - Silba
Prihod v marino Mali Lošinj je bil po vseh načrtih, k sreči smo se ognili napovedanim gnečam na cestah. Potrebno je bilo nekaj predpriprav, nakup hrane, pakiranje na jadrnico, spalne vreče, vzglavniki, plin za kuhanje, olje za menjalnik, ki ga moram zamenjati in še veliko drugih drobnarij. Do zgodnjega popoldneva smo bili pripravljeni na izplutje. Prva pot nas je vodila na Silbo. Vetra je bilo malček več kot za vzorec in razvili smo vsa jadra. Počasi smo se prebijali skozi valove proti jugu. Hitrost plovbe je bila ravno pravšnja za lov na panulo. Naredili smo par obratov proti Silbi in vmes opazili nekaj podobnega vrši. Po prvotni akciji na vršo smo ugotovili ,da so to ribiške mreže in v katero smo uspešno zataknili panulo. Zapel je nož in že je panula bila deaktivirana, kakšna škoda! Še dobro, da imam na barki dodatno panulo in že je letela v vodo.
Pred pristankom na Silbi smo želeli dvigniti panulo. Bila je zelo težka, kaj smo ujeli? Smeti ali kakšna bogata riba. V glavnem ostali smo brez druge panule, laks se je odtrgal! Pristanek ob pomolu na zahodni strani Silbe ter nujni obisk lokalne konobe. Za večerjo smo bili žal že prepozni, nič hudega imamo žar na barki.
Zvečer zakurim žar in pečem v temi. Na jedilnem listu so bili čevapčiči in svinjska rebra. Ostali člani posadke so pripravili mizi, točili brezalkoholne pijače in Lojze, oskrbnik Črnuškega doma na Mali Planini je pripravil odlično solato. Po večerji in debati smo popadali v svoje kajute ter zaspali do točno 05:55 ure zjutraj. Ob tej uri je prišel lokalni marinero in nas odslovil s pomola, ker to pač ni za javno rabo. Dobro, akcija in že smo izpluli, naredili dva kroga, ker smo iskali primeren prostor za sidranje. Aleš je spustil sidro in že smo bili prestavljeni.
2. dan: Silba - Ist
Plovba na Ist je bila polna novih doživetij. Zjutraj je pihal močan burin in zaradi velikanske posode s kavo na štedilniku smo jadrali le na genovo. Marjan, ki se je javil za kuho kave in ker je bilo na krovu 6 duš je moral poseči po izrednih sredstvih. Uporabil je skoraj največjo posodo za pripravo turške kave. Kavo je skuhal zelo hitro, vendar je bilo potrebno uporabljati vedro, kamor smo odlagali še nepopito kavo. Burin je zelo lepo žvižgal vse tja do 20 vozlov, valovi so se prav tako lepo dvigali. Avtopilot je pri tej hitrosti odpovedal, ker nismo razvili glavnega jadra, ki bi mi pomagal držati smer. Poleg tega manjka inštrument za merjenje hitrosti in smeri vetra. S tem inštrumentom avtopilot, dobi dodatne podatke in je jadranje zelo olajšano.
Mi jadramo, vetra je dovolj, krmilo vrtim enkrat levo, drugič desni in lovim korak z valovi. Vmes smo si postregli nekaj za umiti zobe in že smo bili med Istom ter Škardo. Veter je padel in vžgali smo motor. Hitrost plovbe se je drastično zmanjšala, ja kaj je to za en hudič? S pogledom na vodno gladino ugotovim, da je tok med otokoma točno nam nasproti in da je njegova hitrost kar velika, vse tja do 2 vozla. Počasi, počasi se prebijemo skozi prehod med otokoma in že smo pred Istom.
V tem letnem času še nisem bil na Istu in nisem imel pojma ali je privez na obalo sploh možen. Po vplutju v mandrač vidim, da je že privezana jadrnica. Ok, privežemo se s premcem naprej, vsi se čudijo zakaj ne s krmo? Ker je lažje in ker Batoo vzvratno ne uboga. Ob tem je intima večja, če si s krmo odmaknjen od pomola.
Takoj ob prihodu nam je lokalni ribič pomagal pri prevezu in ob tem nam je ponudil svež ulov. Vsebina za kosilo je že dogovorjena. Dan je minil mirno v lokalnem barki Lako čemo. Pozno kosilo smo si pripravili na žaru, katerega smo prestavili na pomol. Ribe, ki jih je spekel Jaka so bile fantastične. Jaz sem jih očistil, Lojze jih je nasolil in Jaka jih je spekel. Na Istu smo še pozno v noč rajali in večerja je bila nujno potrebna. Ob peki smo opazovali prekrasen severni sij. Jaka se je tokrat lotil svinjskih reber in čevapov, vse smo zmazali, nič ni ostalo. Da o Lojzetovih solatah sploh ne govorimo, s kruhom smo vse pomazali.
3. dan: Ist - Olib
Po nočnem rajanju se zjutraj zbudim s pogledom na nasedlo sosedovo barko, ki je bila mimogrede velika krava. V mandraču, kjer smo bili vezani je za našega Batoo-ja ravno dovolj vode pod kobilico, malce večje jadrnice pa nimajo te sreče. Skipper na sosednji barki se ni nič sekiral. Barka je bila lastniška, že tip ve kaj dela. Jutranja kava v baru za domačine, ter obvezen pregled vrše, ki smo jo nastavil prejšnjo noč. Lokalni ribič je bil že pri nas in nam prinesel novo porcijo rib. Vse smo pokupili, ugorje iz vrše pa sem spustil, tokrat ne bomo delali brodeta.
Ob našem odhodu je sosednja nasedla barka že izplula. Posadki dodelim naloge ob izplutju in gremo. Kar naenkrat crkne motor, ja kaj je pa to? Ponovim še enkrat in takoj crkne? Zapeli smo muring. O, mater vola! Vse je enkrat prvič! Hitro spustim sidro v zalivu, da ne bom z zapetim muringom poškodoval vijaka. Kot nalašč je ravno takrat pričel malce pihati veter in sedaj nas nosi proti pomožnemu čolnu neke velike in bogate jahte. Pomožni čoln je bil 12 metrski gumenjak star le tri leta. Ok, Jaka in Marjan skočita vodo in gremo rezati muring. Voda mrzla in prerezati kar tako ne moreš! Nekaj časa smo se spogledovali, razlagali kaj in kako pa nas opazijo domačini. Počasi prideta dva komada in mlajši skoči v vodo. Odveže muring priplava do Batoo-ja, razvozla vrv in v 15 minutah smo bili rešeni. Mladeniču v tesni vrečki stisnem pol stotaka in začnemo dvigati sidro.
Glej ga zlomka, sidro se je zataknilo za verigo, ki povezuje betonske bloke na dnu. Hudiča, kaj gre lahko še narobe. Barko malce obračamo, nato pa mi le nekdo od posadke pokaže , kje je sidro. Obrnem kontra kot sidro drži in že smo ga izvlekli. Končno gremo naprej. Iz vsake napake se učimo in predno smo začeli jadrati sem analiziral, kaj sem naredil narobe, da sem zapel muring. Marjanu sem naročil naj vrže muring v vodo in jaz sem prehitro speljal. Namreč, ker je voda nizka ni potrebno veliko, da se muring dvigne do vijaka. Naslednjič moram počakati dlje časa in gledati muring kako globoko je.
Napoved za soboto je bila fantastična. Pihal naj bi močan zahodnik vse do 20 vozlov. Naša smer plovbe je bila optimalna za nas. Od Ista mimo Molata in direktna smer na otok Maun. Prvotna želja posadke je bila, da se zavežemo v mestu Olib. Zaradi močnega zahodnika sem nato spremenil plan postanka. Namreč luka Olib ni zaščitena proti zahodnim vetrovom, Novi cilj je bil zaliv Slatinica na vzhodni strani Oliba. Jadrali smo odlično, le čas nas je preganjal in zato smo pred koncem vklopili motor ter odmotorirali točno proti vetru. V zalivu, ki je poleti povsem poln se zasidramo povsem na sredini in uživamo v samoti. Spustimo čoln ter pritrdim motor. Po ribicah iz Ista, ki jih je spekel Jaka, sem malce legel k počitku. Posadka je jasno razpredala, kdo gre na obalo in nato čez otok v mesto Olib. Po pregovarjanju so se Jaka, Marjan, Aleš in Nejc le odločili da gredo na obalo.
Kot zakleto motor ni vžgal, kaj je spet za en hudič. Po nekaj minutnem vžiganju zadeva ni delovala. Dvignemo motor na palubo in ga hitro odpremo, pogledamo vplinjač, ali so se ponovno nabrale smeti. Vse je čisto. Pa kaj je to!? Ladijski mehanik Aleš nato le z vztrajnim pregledovanjejm dovoda goriva ugotovi, da je zelo verjetno težava na dovodu goriva, nepovratni ventil je zelo verjetno zaštekal.
Po vseh mukah in trpljenju ob popravilu motorja sta se Jaka in Nejc premislila. Aleš in Marjan pa sta zbrala pogum in se odpravila s čolničkom do obale. Kakšna zabava ju je bilo gledati, ko jim je sredi zaliva motor ponovno crknil. Dva desca na majhnem čolničku veslata do obale, pa spet vžge motor, smeh, smeh do solz.
S posadko na kopnem smo se dogovorili, da se vrneta na plovilo ob 22:00 uri. Lojze je seboj prinesel pravo svetilko. Posadki, ki se je vračala smo malce nagajali in ju osvetlili. Po prihodu na barko sta povedala, da sploh nista nič videla, tako močna je bila svetloba. Poleg tega sta potrdila moje besede v luki Olib je bilo noro. Močni valovi, veter in vse se je guncalo. Dvignili smo sidro in že smo odpluli proti Iloviku. Plovba je bila mirna, veter je padel le rahla burja nas je spremljala. Po treh urah plovbe smo bili že zavezani za bojo na Iloviku.
4. dan: Ilovik - Mali Lošinj
Po kratkem spancu smo se zbudili v mirno jutro. Iskanje jutranje kave na Iloviku je bila prava misija. Od dveh lokalov, ki se odprejo točno ob 10:30 smo prvo kavo spili v trgovini na avtomat. Drugo kavo pa smo že uspeli spiti v lokalu. S čolničkom sem vso posadko prepeljal na obalo in nazaj. Ob tem sem moral dodatno stiskati pumpico, da je motorček deloval. Bencin je jasno bil povsod, ker povratni ventil ne drži in bencin izteka. Po uspešno prepeljani posadki se odvežemo in odpeljemo v matično marino. Vetra je bilo ravno za vzorec in po dobrih dveh urah se privežmo na naše stalno mesto. Sledilo je čiščenje in pospravljanje plovila ter selitev narodov na celino. Z Alešom sva zamenjala še olje v menjalniku, ki ga je potrebno zamenjati vsako leto. Konec dober vse dobro in že smo bili na trajektu.