Globoko v osrčju srednjega Jadrana, daleč od množičnega turizma, leži Svetac – majhen, divji in skoraj mitološki otok. Znan je po tem, da je bil dolga desetletja zasebni otok, po zapuščenih kamnitih hišah, dramatičnih klifih in občutku, da se tu čas ustavi. Svetac ni otok, ki bi se mu približal mimogrede – zahteva namen, spoštovanje in pogum.
Svetac se nahaja približno, 25 navtičnih milj zahodno od otoka Vis, 20 navtičnih milj od mesta Komiža. Gre za najbolj oddaljen hrvaški naseljeni otok v zgodovini, danes pa stalnih prebivalcev praktično nima več.
Zgodovina Svetca sega v antične čase, ko je bil znan pod imenom Tauris. Zaradi svoje lege je bil pomembna pomorska točka za stare Grke, Rimljane, kasneje beneške in dalmatinske mornarje.
Svetac ima posebno mesto tudi v jadralski zgodovini nekdanje Jugoslavije. Otok je pogosto omenjen v kontekstu legendarne jadrnice Neptun, s katero je Joža Horvat s svojo družino v letih 1965–1969 obplul svet.
Svetac ni destinacija v klasičnem smislu. Je izkušnja. Je kraj, kjer zapuščene hiše govorijo, veter nosi zgodovino in morje ne odpušča nepazljivosti. Če ga obiščeš, ga obišči spoštljivo – in pusti, da tudi on obišče tebe.