2057 view(s)
Odlomek iz knjige
Plujemo, torej smo. Nenadoma pa ne plujemo več. Nekje na sredini Mljeta, sto metrov od strme, nepristopne, gosto poraščene obale crkne motor. Izkaže se, da v tanku ni več nafte, čeprav jo je po merilcu še polovica. Jadra visijo kot mrtve cunje, niti najrahlejše sapice ni. Bonaca kaže zobe. Jadrnica se ustavi in stoji kot pribita. Morje je kot trda kovinska plošča, ki nas drži. (Dolenc, str. 123)