Olib je odmaknjen od vsega dogajanja in zato je nadvse miren otok. Po zadnjem popisu prebivalcev jih je na otok le še 167. Večina prebivalcev je upokojencev, ki so se vrnili iz Amerike. Število prebivalcev vztrajno pada in prav nič ne kaže, da bi se situacija izboljšala. Razlog za vztrajno upadanje števila prebivalcev je turistično nerazvita destinacija. Na otoku namreč ni hotelov, kampov le nekaj turističnih apartmajov.
V zgodovini so bili otočani kmetovalci, ovčerejci in pridelovalci olja. Olib je namreč zelo raven in ima veliko obdelovalne površin, celoten otok je velik 26 km2. Otok je brez lastne vode in jo zajemajo s pomočjo velikega zbiralnika sredi mesta Olib.
V obdobju Ilirov je na južnem delu otoka obstajalo mesto Aloip. Izkopanine dokazujejo njegov obstoj na polotoku Arat, ki varuje zaliv Sv. Nikole. Zaliv Sv. Nikole je zaščiten pred udarci Burje. Arheolgi tudi ne izključujejo možnosti, da je na otoku v antičnem obdobju obstajalo več naselbin. Najbolj znana atrakcija na Olibu je obrambni stolp iz 16. stoletlja. Otok so pogosto napadali gusarji in pirati. Ogled stolpa je možen samo po predhodni najavi pri Županu.
Na otoku so vodili tudi najstarejšo matično knjigo na Hrvškem in sicer od leta 1565. Obstaja tudi knjižnica, ki deluje po principu knjiga za knjigo. Knjižnica je odprta v torek in četrtek med 20:00 in 21:30 in v nedeljo med 09:30 do 11:00 ure.
viri:
- http://www.adrialog.com/sl/otok+olib/map/44.15,14.19,517,387,300.html
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Olib
- https://hr.wikipedia.org/wiki/Olib