Otok Molat

Ime otoka Molat izhaja iz latinske besede mellitus, kar pomeni meden. Na otoku so v preteklosti proizvajali velike količine medu ter ostale dobrote.

Molat leži jugovzhodno od otoka Ista, njegova površina znaša 22 km². V notranjosti otoka ležijo tri naselja: Molat, Zapuntel in Brgulje. Po zadnjem popisu leta 2011 je bilo 197 stalno naseljenih prebivalcev, vendar jih le 80 najbolj trdoživih ostane tudi čez zimo. Pred drugo svetovno vojno je bilo zabeleženih 1083 stalnih prebivalcev otoka.

Molat je bil naseljen že v kameni dobi, saj so v zalivu Ledenica na severnem delu otoka našli orodje iz kremena. Pravi razcvet je otok dosegel v 7. stoletju v času Beneške republike, luka Brgulje je bila zelo pomembna.

Molačani, kot se radi poimenujejo so bili lastniki ladij, pomorci, ribiči, živinorejci in poljedelci. Otoške pridne roke so ustvarile kar nekaj bogastva s prodajo rib, vina (10 vagonov na dobro letino), sira (imeli so svojo ovčarsko-mlekarsko zadrugo), fige, oljke, razne žitarice, sadje in zelenjava. Vso bogastvo, ki so ga ustvarili s pridnim delom so povrnili v izgradnjo kulturnega doma v letu 1925, mestna knjižnica v letu 1933. Otok je bil povsem samooskrben.

V drugi svetovni vojni so otok okupirali Italijani in na njem postavili koncentracijsko taborišče. Taborišče je bilo znano po krutosti in težkih razmerah. Taboriščniki so umirali za malarijo, tifusom in streljanjem. Med leti 1942 in 1943 do kapitulacije Italije so s 500 vojaki in 180 orožnikov, pobili 150 taboriščnikov, 700 pa jih je umrlo za posledicami težkih razmer. Taborišče je bilo prehodnega značaja in 20.000 ljudi je prestopilo njegova vrata. Krvniki so kaj kmalu začeli prepošiljati taboriščnike naprej na apeninski polotok.

Danes je otok znan po umirjenem življenju in kot prostor, kjer se čas ustavi.