Otok Lavdara

Otok Lavdara

Izvor imena otoka Lavdara ni povsem razjasnen, najverjetneje izhaja iz rimskega imena LAPIDARIA čez čas LAVIDARIA in nato LAVDARA. Dokaz za ime so mnogi delčki rimskih amfor, ki so jih našli v morju pred kamnolomi. Otok Lavdara loči od Dugega otoka, 2 km širok Lavdarski kanal. Mesto Sali na Dugem otok je oddaljeno 15 min. K otok Lavdara sodijo še manjši otoki in sicer mala Lavdara, Mrtenjak in Tukošćak.

Otok po velikosti spada med manjše otoke, njegova površina znaša približno 2 km. Njegov najvišji vrh se imenuje Veli Vrh (85m) in otok je  v povprečju širok 600m.  Na otoku ni stalni prebivalcev, ni vodovoda in ni elektrike. V preteklosti so otok obdelovali kmetje, pastirji so pasli drobnico in ribiči so ga uporabljali za svojo postojanko. V ta namen so sezidali nekaj manjših kamnitih zavetišč, ki pa so danes le gomile in ruševine.

Sedaj so lastniki zemljišč na otoku postavili kar nekaj počitniških hišic. Številka na novo zgrajenih hišic ali obnovljenih se giblje nekje okorg 30. Otok je zelo ekološko naravnan, vsaka izmed počitniških hišic je samozadostna. Elektriko pridobivajo s pomočjo sončnih celic in vodo pridobivajo iz deževnice ali pa jo pripeljejo iz bližnega mesta Sali.

Zanimivosti na otoku Lavdara

Ne tako dolgo nazaj, ko ritem življenja ni bil tako hiter so Lavdarski kanal v poletnih meseceh naseljevali ribiški čolni na vesla ali jadra. Pogled na mnoštvo belih jader v rahlem Maestralu je bil čudovit. 

Težave z vodo so imeli že v rimskem obdobju in že v rimskem obdobju so jo morali dovažati na otok. V zalivu Veli bok, ki je dobro zaščiten pred vetrovi I (burja) in II kvadranta (jugo) se nahaja tudi izvir brakične vode. Brakična voda spada med kategorijo površinskih voda, katere slanost je med sladko in morsko vodo.  

Na južni strani otoka le streljaj od morja se dviga prelep in zapuščen kompleks. Lavdarska hiša, kot jo imenujejo je sorazmerno večjih proporcev kot so gradnje tod okoli. Hiša je dolga 17m, široka 5m in visoka 6m. Hiša v nadstropju sestavljajo paviljon, kamniti vhod in hlev. Prebivalci hiše so se redno mejavali, večino pa so jo naseljevale ženske z majhnimi otroci. Ženske so bile pastirice in kmetice, ki so skrbele za drobnico ter vzdrževale njive s pridelki. V času večjih del na njivah so se delovne vrste okrepile z znatno pomočjo iz bljižnih mest in otokov.

V neposredni bližini hiše (300 m) se nahaja  Mala in Velika jama. Obe jami sta kraškega izvora. Spodnja skica prikazuje njuno razvejanost in raziskano globino, ki je nekje okoli 29m.

Otok Lavdara skica kraške jame

 

vir: PRILOG POVIJESNO-GEOGRAFSKIM ISTRAŽIVANJIMA ZADARSKIH OTOKA, Geoadria Vol.6, 2001, A. Rube Filipi: Otok Lavdara