Morska bolezen

morska bolezen

Te vrste slabost često preprečimo, če se izogibamo pretiranemu uživanju alkohola, neobičajne in krepke hrane, in če v predpisanem razmaku vzamemo vsaj dva odmerka tablet proti slabosti. (preden izplujemo). S preizkušanjem velja ugotoviti, katera zdravila nam ustrezajo oz. nam njihovi stranski učinki povzročajo najmanj težav, kot so zaspanost, utrujenost in suha usta. Zdolgočasenost in utrujenost sta pogosta vzroka slabosti. Včasih je dovolj, da prizadeti prevzame krmilo in opazuje obzorje. V vsakem primeru pa osebo, ki trpi zaradi slabosti, zavarujemo z varnostnim pasom. Po bruhanju naj leži v kabini, na toplem in popije malo vode s soljo za nadomeščanje elektrolitov, kar preprečujejo dehidracijo. 

Morska bolezen se razvije zaradi neujemajočih ali nasprotujočih informacij, ki jih možganom pošiljajo čutila. Ravnotežni dražljaji, ki so pri nenehnem pozibavanju najbolj neujemajoči, sodijo v skupino t.i. proprioreceptorskih dražljajev. V tej skupini predstavljajo dražljaji ene vrste vidno zaznavo okolice, drugi (med njimi ravnotežni) pa zbirajo podatke o položaju telesa glede na zunanji svet in o krčenju mišic. Človeško telo na podlagi pridobljenih informacij prilagaja krčenje mišic, ohranja držo in ravnotežje, povratne vidne informacije pa zagotavljajo gladkost in usklajenost gibov celo med gibanjem (npr. hojo, tekom, plavanjem,...).

Odpornost na morsko bolezen se razvije npr. po 2-3 dnevni stalni izpostavljenosti konstantnim pogojem ali ob večkratni krajši izpostavljenosti. Po tem času se centralni živčni sistem privadi na stalno gibanje, ta prilagoditev je tudi vzrok za »pijansko hojo po dolgotrajni plovbi (tudi nealkoholiziranih) gre za pozibavanje v frekvenci zibanja plovila.