Jadralni klub NEPTUN

Zgodaj zjutraj sva najprej popila kavo in čaj ter pripravila barko za odhod. Sidro in vrvi so se zapletle okrog Mišove boje po nekaj poizkusih sva vse razvozlala vžgala motor in se podala na cca 30 Nm dolgo plovbo do Dugega otoka.

Na začetku naju je spremljala malce močnejša burja in vse do otoka Vir sva dosegla 6 vozlov hitrosti. Vmes sva se ukvarjala z dvigovanjem jader. Barka se je lepo nagibala in oba sva bila zelo zadovoljna. Okrog otoka Vir se nama je vleklo, veter je padel, motorja nisva želela vžgati in potovanje se je upočasnilo. Veter nama je pihal izmenično v krmo ali pol krmo. Testirala sva vse od metuljčka naprej samo da pridobila nekaj hitrosti. V Virskem morju se je počasi dvignil NW in že sva jadrala. Skozi prehod med otokoma Rivanj in Ugljan sva preventivno motorirala nato pa je zapihal pravi veter. Avto pilot je držal smer, razpeta jadra so peljala barko kot se šika, oba sva bila na boku da sva jo zravnala.

Na bojo sva pristala z jadri, samo na koncu nama je malce zmanjkalo vetra. V miru se zaveževa pojeva kosilo in se odpraviva na ogled vasi. Vmes si ogledava cerkev, škver mojstra Mladena. Z veseljem nama razkaže delavnico, kaj je naredil in kaj trenutno dela. Na drugi strani zaliva sva si v gostilni Antonio privoščila dva mrzli pivi ter debatirala, kje so turisti. Lastnik nama zagotovi, da se sedaj menjajo čarteristi in da je trenutno bolj prazno. Malo morgen sem si mislil, predragi ste in turisti so drugje. Ob povratku k barki se ustaviva še v gostilni »kod bebpota«, debatiramo z lastnico in kupiva domače olivno olje. Gostilna ob trajektnem pristajališču je zaprta. Lansko leto smo tam jedli in gledali nogometno tekmo.

Zvečer še nekaj prigrizneva in popijeva za lahko noč.