Meni osebno najbolj "zoprn" mesec v letu je mesec november. Dnevi se vse bolj izrazito krajšajo in megla je vse bolj in bolj trdovratna. Zakaj se dnevi krajšajo in zakaj imamo letne čase smo pisali v članku z naslovom Pomladno enakonočje. Kaj je to megla? Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.(„Megla“, 2018). Kako nastane megla? Megla se pojavi, ko pade temperatura zraka pod temperaturo rosišča.(Projekti študentov: Megla, b. d.).
Nas jadralce zanima predvsem, zakaj se pojavlja megla na morjem? Takšno vrste megle imenujemo Advekcijska megla in lahko nastane na dva načina:
Prvi način:
Obalna ali morska megla nastane, ko vlažen in topel zrak prodre iznad toplejše podlage na hladnejšo (to je npr. iznad toplega morja nad hladna tla ali pa obratno). Zrak se ob hladni podlagi ohladi, nastane nekaj deset metrov debela meglena plast.(Projekti študentov: Megla, b. d.)
Drugi način:
Puhteča megla nastane, če hladni zrak pride nad toplo vodno ali vlažno površino. Takšne površine izdatno izhlapevajo, izhlapela voda pa se takoj nad površino spet kondenzira v obliki dvigajoče megle. Posebno pogosta je puhteča megla pozimi, če so kopna tla pokrita s snegom. Zrak je nad njim hladen, površina vode pa je tedaj bistveno toplejša.(Projekti študentov: Megla, b. d.)
Viri in litertaura:
Megla. (2018). V Wikipedija, prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Megla&oldid=4967329
Projekti študentov: Megla. (b. d.). Pridobljeno 20. november 2020, s https://www.fmf.uni-lj.si/~zagarn/s_megla.php