Meni osebno najbolj "zoprn" mesec v letu je mesec november. Dnevi se vse bolj izrazito krajšajo in megla je vse bolj in bolj trdovratna. Zakaj se dnevi krajšajo in zakaj imamo letne čase smo pisali v članku z naslovom Pomladno enakonočje. Kaj je to megla? Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.(„Megla“, 2018). Kako nastane megla? Megla se pojavi, ko pade temperatura zraka pod temperaturo rosišča.(Projekti študentov: Megla, b. d.).
Nas jadralce zanima predvsem, zakaj se pojavlja megla na morjem? Takšno vrste megle imenujemo Advekcijska megla in lahko nastane na dva načina:
Prvi način:
Obalna ali morska megla nastane, ko vlažen in topel zrak prodre iznad toplejše podlage na hladnejšo (to je npr. iznad toplega morja nad hladna tla ali pa obratno). Zrak se ob hladni podlagi ohladi, nastane nekaj deset metrov debela meglena plast.(Projekti študentov: Megla, b. d.)
Drugi način:
Puhteča megla nastane, če hladni zrak pride nad toplo vodno ali vlažno površino. Takšne površine izdatno izhlapevajo, izhlapela voda pa se takoj nad površino spet kondenzira v obliki dvigajoče megle. Posebno pogosta je puhteča megla pozimi, če so kopna tla pokrita s snegom. Zrak je nad njim hladen, površina vode pa je tedaj bistveno toplejša.(Projekti študentov: Megla, b. d.)
Morska megla
Obalna oziroma morska megla nastane, ko vlažen in topel zrak prehaja z območja toplejše podlage nad hladnejšo površino (na primer iznad toplega morja nad hladna tla ali obratno). Ko pride topel zrak v stik s hladnejšo podlago, se ohladi do temperature rosišča in vodna para začne kondenzirati. Tako nastane več deset metrov debela plast megle, ki se lahko razprostira daleč nad morjem ali ob obali.
Puhteča (izhlapevalna) megla
Puhteča megla nastane, ko hladen zrak prehaja nad toplo vodno ali zelo vlažno površino. Topla voda intenzivno izhlapeva, vodna para pa se ob stiku s hladnim zrakom hitro ohladi in kondenzira. Nad površino se zato dvigajo značilni »oblaki pare«, ki ustvarjajo videz, kot da voda »kadi«.
Ta pojav je posebej pogost pozimi, ko je zrak nad kopnim zelo hladen (na primer nad zasneženimi tlemi), vodna površina pa je še razmeroma topla. Razlika v temperaturi povzroči močno izhlapevanje in hitro nastanek megle.
Za jadralce je takšna megla posebej nevarna, saj močno zmanjša vidljivost in oteži orientacijo.
Radiacijska (sevalna) megla
Radiacijska megla nastane predvsem jeseni in pozimi v jasnih, mirnih nočeh. Zemeljsko površje se ponoči močno ohladi zaradi izsevanja toplote. Zrak tik nad tlemi se ohladi do temperature rosišča, vodna para kondenzira in nastane megla.
Ta vrsta megle je pogosta v kotlinah in dolinah, kjer se hladen zrak zadržuje. Zato so kraji, kot je npr. Ljubljana, jeseni pogosto zaviti v meglo, medtem ko je na bližnjih hribih sončno.
Inverzija in megla
Megla je pogosto povezana s temperaturno inverzijo. Običajno se temperatura z višino znižuje, pri inverziji pa je ravno obratno – plast toplejšega zraka leži nad hladnejšim zrakom pri tleh. Ta »pokrov« preprečuje mešanje zraka, zato se megla lahko zadrži več dni.
To je razlog, da je novembrska megla pogosto tako trdovratna.
Viri in litertaura:
Megla. (2018). V Wikipedija, prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Megla&oldid=4967329
Projekti študentov: Megla. (b. d.). Pridobljeno 20. november 2020, s https://www.fmf.uni-lj.si/~zagarn/s_megla.php