Z vice admiralko sva zjutraj zarana dvignila sidro. Zarana enostavno zato, ker je bila noč nemirna. Ponoči so nas preganjali komarji za nameček pa so valovi iz odprtega morja prihajali direktno v bok barke.
Večerno soparo je pregnala jutranja burja. Veter je žvižgal med vrvmi in jeklenicami in jaz sem se še bolj pogreznil v sladek jutranji dremež. Danes je dan odhoda iz marine.
Dan se je pričel z vremensko ujmo. Ob 04:00 po srednje evropskim časom je usekala strela v bližini našega domovanja. Oba z vice admiralom sva bila ravno v kopalnici, oba sva poskočila.
Zvečer smo popadali kot klade. Skipper si je privoščil še peneče vino za lahko noč. Jutro se je pričelo ob kavici in travarici.
Prvi dopust na novi stari barki se je pričel. Sobota se je pričela fantastično. Promet do Malega Lošinja je bil sorazmerno tekoč. Vpliv prihajajočega poletja in lepega vremena je čutiti povsod.
Nočno jadranje je bila ena sama prelepa pesem morja in vetra.
Burja je zmerno pihala vse do Umaga, nato padec vetra in guganje z dvema do dveh in pol do ranega jutra.
Dan odhoda je bil določen po vseh peripetijah, ki sva jih imela pri obnovi BATOO-ja.
Nedelja je bila edini dan v tednu brez dežja in za dodatek je posijalo sonce.
Po kar nekaj mesecih smo se ponovno spravili na krov LILJE in naredili nekaj obratov v zmerni burji.