Nesreča

Se sprehajata in pogovarjata dva.
Prvi pripoveduje: “Pomisli, kakšna nesreča se mi je zgodila: Grem lepo po pločniku, se ozrem za lepim dekletom, naredim pri tem korak vstran, stopim na kolesarsko stezo, in me zadene kolesar, ki je vozil v napačno smer!”
Drugi ugovarja: “Temu jaz ne bi rekel nesreča, prej neprevidnost.”
Prvi postaja ogorčen: “Ja seveda, za tebe je nesreča samo, če ti pade lonec z rožo na glavo!”
Drugi: “Zame je tudi to neprevidnost.”
Prvi: “Kaj pa je potemtakem zate nesreča?”
Drugi: “Ja, vidiš, meni se je zgodila nesreča: Sprehajamo se po pomolu moja žena, moja tašča in jaz in gledamo morje. Tašča je stopila malo preveč na rob in je zdrsnila v vodo in se začela lepo utapljati.”
Prvi mu skoči v besedo: “To je vendar neprevidnost, kako moreš temu reči nesreča!”
Drugi: “Točno, nesreča je prišla kasneje: en stupido marinaio se je potem pognal v morje in jo potegnil na suho! To je, vidiš, nesreča!”