Jadralni klub NEPTUN

V miru sva se naspala. Mladi mornar je spal zunaj in vsake toliko sem zaslišal škripanje lesene klopi. Med srkanjem jutranjega napitka vprašam, kam greva danes.»Greva pogledat Kukija.«

Kuki je zelo debel maček, ki domuje v zalivu Kravljačica. Ob zadnjem obisku pred dvema letoma smo fotografirali mucke, lastnik konobe pa nam je predstavil Kukija in povedal, da je zdaj, ko je na Kornatu, nekoliko na dieti. Med vsemi drugimi, precej bolj vitkimi mački, je Kuki vidno izstopal.

Po dogovoru sva se najprej odpravila raziskovat zaliv. Pred dopustom sem se vrgel v stroške in kupil vso manjkajočo potapljaško opremo. Voda je bila prijetno osvežilna in po hitrem raziskovanju sva se vrnila na barko.

Postavila sva senco čez skoraj celo barko, odvezala privezne vrvi in počasi odplula proti zahodni strani otoka. Digitalne karte so naju želele peljati čez Velo Proverso, vendar se za to še nisva odločila. To bo ostalo za drugič.

Po nekaj drobnih ovinkih sva že bila v Mali Proversi. Na desni strani prehoda opazim manjšo jadrnico, ki je včeraj sidrala v zalivu Statival. Skiper je s pomočjo pomožnega čolna lovil ribe po zalivu. Včeraj sem ga samo nemo opazoval in se spraševal, kako lahko lovi v narodnem parku. Danes pa ga vidim privezanega ob manjšem pomolu. Zdaj mi je bilo jasno, da gre za lokalnega kalibra, ki pozna vse in vsakogar.

Globina ob pomolu je za Batooja premajhna oziroma že na sami meji. Nič, odličnega priveza za drugo leto tam očitno ne bo.

Dvignil se je zahodnik in začela sva jadrati. Senca je ostala razpeta, odprla pa sva le prednje in zadnje jadro. Jadranje med otoki je prav posebno doživetje. Na vodi sva bila prava atrakcija – stara barka, čez njo razpeta senca kot kakšna čarga, izpod vseh platen se sliši življenje, a kljub temu lepo napreduje.

V zalivu Kravljačica sva se privezala na bojo. Zaliv je bil skoraj prazen. Malo počitka, priprava nečesa za pod zob in seveda popoldanski obisk zaselka.

Na barki je prijetno pihljalo, na otoku pa – uf, vročina. Konobo prenavljajo. Dodali so zimski vrt, najpomembnejša novica pa je bila, da Kukija ni. Gospod trenutno dopustuje v Zagrebu. Fini mačak, ni kaj. ;)

Zvečer sva razpravljala, kako naprej. Mladi mornar si na vsak način želi jastoga na Lastovu. Hm, do prihoda viceadmirala imava le še devet dni. Morda nama pa le uspe.

Jutri pa zagotovo proti jugu!