Skip to navigation
Skip to main content
JK NEPTUN
Sailing around, maybe sometimes across the great blue.
Domov
Za člane
Vreme
Galerija
Dnevnik plovbe
Kontakt
Humor
Mali oglasi
You are here
Domov
»
Dnevnik plovbe
»
Batoo
» 15. Dan Murter - Žut
15. Dan Murter - Žut
Plovba:
BATOO
Datum:
Sunday, July 5, 2026
Prepluta pot:
13 NM
Povprečna hitrost:
4.00 vozla
Jadranje:
3 ur
Motor:
1 ur
Vreme:
Sonce
Stanje morja:
daljši valovi, pojav morske pene
Stanje vetra:
zmeren veter
Dan se je začel s kavico, kopanjem in pisanjem dnevnika. Ob 10.00 je v kamp prispel viceadmiral. V kampu ničesar ne komplicirajo glede tega, kdo pride in kdo gre – vse poteka bolj prosto po Prešernu. Burja se je nekoliko umirila, vendar je je bilo na odprtem še vedno dovolj za vse nas jadralce.
Z mladim mornarjem sva se odpravila na obalo, oba sveže preoblečena, kot se spodobi za prihod najvišjega častnika na plovilo.
Boštjan in Nataša sta pripeljala viceadmiralko. Malo smo pokramljali, popili kavico v lokalu in se poslovili.
Vmes sva z mornarjem ugotovila, da sva pozabila odnesti smeti na obalo, zato sva morala s pomožnim čolničkom opraviti dve vožnji.
Ko je bilo vse pripravljeno, smo odrinili v burjo. Takoj sem dvignil mizzen z novo dvižnico, zatem polovico glavnega jadra in nato še flok. Prvotni načrt je bil odpluti v zaliv Soline na Pašmanu, kjer naj bi se srečali še s tremi posadkami.
Neposreden kurz proti Pašmanu je odpadel že na začetku, zato je bil kurz proti Žutu najboljša izbira. Med plovbo sem razmišljal, kdaj bomo delali obrate, da bi v zaliv prijadrali z jadri, tako kot se spodobi.
Pot do Žuta je dolga 15 navtičnih milj. Plovba v burji, kjer smo ves čas delali, je bila precej utrujajoča. Proti koncu poti je posadka celo zaspala. Vmes smo krajšali jadra, saj je ob močnejših refulih, ki so dosegali tudi 20 vozlov, Batoo pošteno polegel.
Glavno jadro sem skrajšal na četrtino, prav tako flok. Nato sem ga po potrebi odpiral in zapiral – ko je bilo vetra manj, smo imeli več jader, ko ga je bilo več, pa manj.
Na odprtem je Batoo dosegal hitrosti do 6 vozlov, kar je za 54 let starega gospoda odličen rezultat.
V zalivu je bilo skoraj vse prazno, zato smo se privezali na prosto bojo. Zvečer smo se odpravili na večerjo v konobo Trabakul.
Čez dan smo počivali in se kopali. Zvečer smo si privoščili zasluženo večerjo. Viceadmiralka je jedla ribo, midva pa jagenjčka. Večerja je bila odlična. Vmes sem nahranil še lokalnega mačka. Natakar mi je povedal, da mu kupujejo vrhunsko mačjo hrano, a maček raje poje vse, kar pade z mize, mačjo hrano pa potem mečejo ribam. Pameten muc, ni kaj.
Cena je bila povsem normalna, nič pretresljivega. Nato smo odpeketali na naše domovanje, kjer smo se hitro pospravili spat.