Vetrovi stabilnega vremena

Vetrovi stabilnega vremena

Pravilna in redna izmenjava vetra z morja in kopnega je znak stabilne vremenske situacije.

Sončni žarki ne prodrejo globoko v tla, zato se segreva le tanek sloj zraka nad kopnim. Zrak nad kopnim se segreva z različno intezivnostjo. Intenzivnost segrevanja je odvisna od sestave tal.  Podnevi se zato zrak nad kopnim hitro segreje in ponoči hitro ohladi. Segrevanje in ohlajanje zraka je odvisno od različnih faktorjev (razporeditev kopna in morja, geografska širina, letni čas)

Vetrovi stabilnega vremena in njihove značilnosti

Veter z morja (Zmorac)

Veter z morja

Veter z morja ali v jeziku dalmatincev zmorac predstavlja veter, ki piha z morja na kopno. Piha iz smeri SZ ali Z. Dnevni veter menja smer, saj se obrača po soncu od tod tudi rek Što je nestalniji vjetar, to je stalnije vrijeme. Pogosto ga zamenjujejo z Maestralom. Ime zmorac izhaja iz analogije (s morca >  z morca > sa zmorca). Zaradi hitrega segrevanja zračnih plasti nad kopnim se lažji topel zrak dviga in na njegovo mesto priteka hladnejši in težji zrak z morja. S tem je vzpostavljena dnevna cirkulacija zraka. 

Veter s kopnega (Burin)

Veter s kopnega

Burin je nočni veter, ki piha s kopnega. Burin piha s podobne smeri (SV) kot Burja in zato včasih poimenujejo šibko Burjo kar Burin. Burin lahko na določenih področjih piha iz povsem neznačilne smeri (JV, J ali JZ), odvisno od položaja kopna. Na dalmatinskih otokih ga poimenujejo tudi Mirisni vjetar, ker piha iz kopnega na morje in seboj prinaša vonjave travnih rastlin. Zaradi hitrega ohlajanja zračnih plasti nad kopnim se težji in hladnejši zrak pomika nad morje. Lažji topel zrak nad morjem pa se dviga in steka nad kopnim. S tem je vzpostavljena nočna cirkulacija zraka.

Etezijski veter

Etezijski veter nastane zaradi nizkega zračnega pritiska nad jugozahodno Azijo. Vzrok pa je poleti pregreta celina. Medtem prevladuje nad Sredozemljem in južno Evropo visok zračni pritisk. Etezijski veter se pojavi podobno kot pri nas maestral dve ali tri ure po sončnem vzhodu in poneha ob mraku. Piha pretežno iz smeri SV, v bližini Grčije pa skoraj iz S. Razteza se včasih celo do južnega Jadrana in zajame tudi Jonsko morje. Pojavljati se začne praviloma v juniju. Ti vetrovi so zelo stalni, le ob obali jih “zmotijo” lokalni vplivi.

Maestral

Maestral je prijeten obalni termični veter, ki piha iz Z, SZ. Veter začne pihati v jutranjih urah med 9.00 in 10.00, ter se stopnjuje do 14.00, ko doseže največjo jakost. V primeru, da veter Maestral ne piha zvečer več ur pomeni, da bo slabo vreme oz. začel bo pihati južni veter. Mestral je v severnem Jadranu pod večjim vplivom Zmorca in zato piha iz enake smeri. V južnem delu Jadrana in na večjih odaljenostih od kopnega pa je pod večjim vplivom Etezijskih vetrov in zato piha iz smeri S ali SZ. Mestral v večini primerov naznanjajo sivo-beli oblaki kumulusi nad kopnim. Mestral je najbolj priljubljen veter jadralcev, saj piha enakomerno in ne ustvarja velikih valov. Na določeih področjih lahko piha tudi z močjo 6 Bf. Maestralu pravijo tudi graditelj obmorskih mest, saj so mesta gradili tako, da je pihal skozi mestne ulice ter s tem zmanjševal temperaturo v mestu,