Letošnji plan je bil jadranje po otokih od Unij na severu in vse do Dugega otoka na jugu. Želje so povsem nekaj drugega kot realnost. Vreme, nam je kot vedno krojilo usodo. Prvotno smo razmišljali o Susku. Zaradi komercialne usmerjenosti Suska, smo se rajši odločili za Unije.
Unije so "tak fejst" bi rekli štarjerci . Barabar je lociran na plaži in ob srkanju dobre pijače, gledaš sončni zahod in še barka je na očeh. Da o prostrani plaži ne debatiramo. Mlada pomorščaka sta seveda izzivala mrzlo vodo. Jasno, in to z vsakim korakom, na koncu vam je razplet jasen.
Na morje smo se odpravili v soboto zjutraj, nikjer nobene gneče. Pot je bila mirna in na trajekt smo prišli ravno prav. Barka je bila parkirana še na začasnem mestu pred barom. Priprave na dopust so se lahko pričele z največjim veseljem. "Troganje en kup punklov" na barko, izvenkrmni motor, ki je bil na servisu in manjši predelavi je ponovno dobil prostor na barki. Soboto smo izkoristili za nakupe hrane, pijače, dotankanje goriva ter manjših popravil.
Nedelja dopoldan štartamo po zajtrku, jasno meni se je mudilo in sem posadko malce presenetil z odhodom, sem bil pa takoj "pošolan" s strani Viceadmirala. No važno da smo na vodi in da smo odšli na Unije. Panula je takoj letela v vodo, mrzlo pivo v rok, muzika do konca in tik tak smo bili na naših Unijah. Vmes sem mlada mornarja učil kako se upravlja z novim avtopilotom seveda brez krega ni šlo, mulci bi vse nekaj po svoje. Pa sem mlademu mornarju lepo razložil, zakaj je samo ena komanda na barki.
V glaven pri pristajanju sva že sodelovala kot je to na vojaških ladjah, vsaka komanda se potrdi, da se ve kaj se dela in zakaj se kaj naredi.
Pristali smo v zalivu pred mestom Unije, nekaj bark je bilo zasidranih, pomol je bil poln. Po kosilu sem izkoristi čas za čiščenje podvodnega dela barke. Letos sem se vrgel v stroške in kupil potapljaško obleko in uteži. Čiščenje je potekalo gladko dokler nisem tik pred koncem izgubil uteži. Barka je bil kar obraščena, da o vijaku ne govorimo. Ob koncu čiščenja sem se slekel do golega in se potopil do dna po uteži. Voda je bila res mrzla
Večer smo izkoristii za sprehod do kapelice in nato do bara. Po nekaj pijačah smo se pospravili v naše domovanje. Ponoči je bilo nekaj valovanja, jasno ker smo bili odprti na zahod.
Ponedeljek smo izkoristilii za konkreten sprehod po novih poteh na Unijah. Vseh skupaj je sedaj 33 km in so zelo lepo urejene, saj so celotno traso očistili in je resnično zelo lepo. Ponedeljek je minil mirno, le naš pomožni motorček je crknil. V uplinjaču so se nabrale smeti, ker je celo zimo ležal brez goriva. En mali vijak je pričel rjaveti in smeti je bilo za cel bataljon.
V torek smo se počasi vračali proti Lošinju, postanek za kosilo v zalivu Englez in zvečer smo že bili v marini.
Promajsko jadranje je uspelo! Sedaj, ko pišem te vrstice se že pripravljamo na klubsko jadranje s fanti.
Letošnji plan je bil jadranje po otokih od Unij na severu in vse do Dugega otoka na jugu. Želje so povsem nekaj drugega kot realnost. Vreme, nam je kot vedno krojilo usodo. Prvotno smo razmišljali o Susku. Zaradi komercialne usmerjenosti Suska, smo se rajši odločili za Unije.
Unije so "tak fejst" bi rekli štarjerci
. Barabar je lociran na plaži in ob srkanju dobre pijače, gledaš sončni zahod in še barka je na očeh. Da o prostrani plaži ne debatiramo. Mlada pomorščaka sta seveda izzivala mrzlo vodo. Jasno, in to z vsakim korakom, na koncu vam je razplet jasen.
Na morje smo se odpravili v soboto zjutraj, nikjer nobene gneče. Pot je bila mirna in na trajekt smo prišli ravno prav. Barka je bila parkirana še na začasnem mestu pred barom. Priprave na dopust so se lahko pričele z največjim veseljem. "Troganje en kup punklov" na barko, izvenkrmni motor, ki je bil na servisu in manjši predelavi je ponovno dobil prostor na barki. Soboto smo izkoristili za nakupe hrane, pijače, dotankanje goriva ter manjših popravil.
Nedelja dopoldan štartamo po zajtrku, jasno meni se je mudilo in sem posadko malce presenetil z odhodom, sem bil pa takoj "pošolan" s strani Viceadmirala. No važno da smo na vodi in da smo odšli na Unije. Panula je takoj letela v vodo, mrzlo pivo v rok, muzika do konca in tik tak smo bili na naših Unijah. Vmes sem mlada mornarja učil kako se upravlja z novim avtopilotom seveda brez krega ni šlo, mulci bi vse nekaj po svoje. Pa sem mlademu mornarju lepo razložil, zakaj je samo ena komanda na barki.
V glaven pri pristajanju sva že sodelovala kot je to na vojaških ladjah, vsaka komanda se potrdi, da se ve kaj se dela in zakaj se kaj naredi.
Pristali smo v zalivu pred mestom Unije, nekaj bark je bilo zasidranih, pomol je bil poln. Po kosilu sem izkoristi čas za čiščenje podvodnega dela barke. Letos sem se vrgel v stroške in kupil potapljaško obleko in uteži. Čiščenje je potekalo gladko dokler nisem tik pred koncem izgubil uteži. Barka je bil kar obraščena, da o vijaku ne govorimo. Ob koncu čiščenja sem se slekel do golega in se potopil do dna po uteži. Voda je bila res mrzla
Večer smo izkoristii za sprehod do kapelice in nato do bara. Po nekaj pijačah smo se pospravili v naše domovanje. Ponoči je bilo nekaj valovanja, jasno ker smo bili odprti na zahod.
Ponedeljek smo izkoristilii za konkreten sprehod po novih poteh na Unijah. Vseh skupaj je sedaj 33 km in so zelo lepo urejene, saj so celotno traso očistili in je resnično zelo lepo. Ponedeljek je minil mirno, le naš pomožni motorček je crknil. V uplinjaču so se nabrale smeti, ker je celo zimo ležal brez goriva. En mali vijak je pričel rjaveti in smeti je bilo za cel bataljon.
V torek smo se počasi vračali proti Lošinju, postanek za kosilo v zalivu Englez in zvečer smo že bili v marini.
Promajsko jadranje je uspelo! Sedaj, ko pišem te vrstice se že pripravljamo na klubsko jadranje s fanti.