Jadralni klub NEPTUN

Pričelo se je potovanje preko Kvarnerja, vetra ni bilo morda sem ter tja kakšen rahel sunek burina. Odločil sem se da gremo počasi proti domu. V petek je napovedana sprememba vremena. Fronta, ki se zadržuje nad Alpami se bo v petek spustila malce bolj južno in bo premešala zračno maso nad Istro. V ponedeljek morava biti na delovnem mestu in ničesar ne prepuščam naključju.

Zjutraj pri prečkanju Kvarnerja ni nikogar le hitra katamaranska linija do Rijeke se pelje mimo naše barčice. Pri Porerju se že zbudijo motornjaki in v velikem navalu vsi dirkajo na jug. Veliko je ITA zastav, bliža se avgust in makaronarji so pritisnili.

Včerajšnje rajanje je pustilo malce težav v moji glavi in dobra kavica izpod pridnih ročic viceadmiralke je rešila problem. Vetra še ni! Napovedan je bil zahodnik do 10 vozlov a od tega vetra ni bilo čisto nič. Yamaha je pela celotno pot. 

Vročina na barki neznosna, posadka se je skrivala v podpalubju jaz pa sem nastavil zasilno senco s pomočjo brisače, ki sem jo našel na krovu LILJE. Nekaj je le bilo, še kakšno pivo se je našlo in smo zdržali do Rovinja. 
Pred Rovinjem iščeva varno sidrišče pred nočjo. Prvi cilj je otok Sveti Andrija, kjer ob iskanju sidrišča ugledamo skupino delfinov. Oba mlada mornarja takoj na krov in že opazujeta prečudovite živali. Sidrišče je polno, boje so zasedene kar sem tudi pričakoval. Vrhunec turistične sezone jaz pa bom v Rovinju dobil bojo, aha?

Nad zahodnim nebom se je prikazala grda temna oblačna gmota. No to pa res ne rabim ob zaključku dopusta, po domače povedano, »poln kufr« imam teh neviht. Obrnem proti zalivu Pulari za otokom Pulari. Ok, tukaj smo varni pred Burjo, nekaj juga nam tudi pobere otok, zahod odprt no če bo prišla nevihta bomo že nekako.

Vržem sidro in se lepo zatakne. Dno je muljasto, ampak imam na sumu da so spodaj skale. V vodo zmečem 20 m verige, sidramo se na 4 m, to bo dovolj. Poleg nas v označenem prostoru na pomorskih kartah sidrajo še 3 barke. Celotna posadka se po proceduri varnega sidranja vrže v vodo in čofotamo. Voda je vedno bolj topla, bolj ko se pomikamo na sever bolj je topla. Le kako je topla pri nas? Mlakuža?

Mornarja skačeta gor in dol z barke, vedno bolj sta vešča skakanja na glavo. Ester, ki se še pred tednom dni ni želela kopati sedaj že skače na glavo. 

Prometa s turističnimi barčicami je tod ogromno! Vsi se premikajo, nasproti nas je turistično naselje, avtokamp in je zelo živahno. Za nameček, mi en pameten skipper na turistični barki teži, da se jaz ne morem tukaj sidrati. Ob tem pa mi je potegnil živec! Nisem znorel nad tipom, ki se je vehementno in nonšalantno obnašal z vrha svojega motornjaka. Zelo verjetno je ugotovil, da motornjak zelo velik kunic popije in je pričel rajši razvažati turiste. Ni važno, važno je to, da mi pametuje, kje se lahko sidram. Pogledam na karto in ugotovim, da sem povsem pravilno zasidran. Mirno  in stoično prenesem pametovanje in se le obrnem stran. 

Letos sem imel največ negativnih srečanj z domačini do sedaj! Za nameček pa nas lupijo na vsakem koraku. 
Po večerji in kozarčku vina počasi zlezem skupaj in že priprem oči se začne veselica. Na eno strani zaliva plesno glasbeni spektakel MAMA MIA, na drugi strani one man band prepeva top uspešnice. Halo pa to je noro!

Nič jaz sem utrujen, skurjen in zažgan od sonca grem spat!