Jadralni klub NEPTUN

Otvoritev jadralske sezone 024 je bila povsem nenačrtovana, tako kot vsi »tisti« dogodki. Prihod na barko je bil ponoči v zelo močni burji. Burja je žvižgala tja do 30 vozlov, barka je na privezu veselo poplesavala. Za miren spanec sem jo moral malce prevezati, da nama ni toliko vse cvililo in škripalo. Sebastjan je dobil prednjo kabino jaz pa sem se podal v kapitansko kabino. Pred tem sva seveda zagnala vse grelne naprave na plovilu. Kitajski grelec je opravil svoje poslanstvo. Nekaj male večerje in že sva se pogreznila v globok spanec.

Noč je bila vesela, sunki vetra in cviljenje vrvi ob zategovanju so me vsakokrat zbudili. Zjutraj se je burja že dodobra vnesla iz 30 vozlov je padala na prijetnih 15 vozlov. Napolniva tanke s pitno vodo, opraviva manjši nakup hrane in že sva veselo motorirala proti odprtemu morju. Novi avtopilot deluje po pričakovanjih in sedaj imam dovolj časa, da postorim vse potrebno pred samim jadranjem. Dopoldansko jadranje bo z burjo. Plan je bil jadranje do otoka Susak, veter nama bo pihal v bok, nato je napovedan obrat vetra v severozahodnik.

Dvignem vsega po malo, ker ne vem kašni so sunki zunaj na odprtem. Dokler sva bila v zavetju otokov ni bilo pretiranih valov. Pihalo je med 15 in 20 vozlov. Batoo se je peljal kot profesor. Hitrost plovbe je bila tja do 5 vozlov, povsem dovolj. Sonce naju je grelo v pokritem kokpitu in možgani so bili na off.

Sredi poti so nastopili valovi tja do 2m. Posadki je bilo malce slabo, sem takoj opazil, ker se je zmanjšala frekvenca interakcije ter avto pilot je pričel veselo delati. Morje je bilo zmešano, živi in mrtvi valovi so se malce križali in za posadko, ki je ni bilo na plovilu dlje časa je kar neprijetno. Prevzamem vajeti in odjadrava v zavetje otoka Susak na južni strani.

Kroživa na južni strani, morje je mirno in posadki je takoj bolje. Želja je bila, da na zahodni strani otoka poiščeva zavetje v zalivu in počakava da se veter obrne. Na JZ rtu otoka opazim valove in veter iz zahodne smeri, eh, veter je v tem času že obrnil. Obrnem barko na drugo stran južnega dela otoka, proti Lošinju. Takoj ko sva prišla na JV rtu otoka, vidim, da piha burja. Čaki, čaki to pa ne gre….obrnem nazaj od koder sva prišla in res! Zahodni veter na zahodni strani otoka Susak in burja na vzhodni strani otoka, tega pa res še nisem doživel. Nič hudega, sva pa krožila na južni strani. Vmes je zahodnik toliko prevladal, da sva elegantno jadrala proti Lošinju.

Jadranje v zahodniku je poezija, odprl sem vse gate, kar jih imam na barki in Batoo se je pognal. Jadrala sva do sončnega zahoda in ob mraku sva že bila zavezana.