Jadralni klub NEPTUN

Po debelih treh tednih premora, smo se družinsko odpravili na morje. Vreme je ravno pravšnje. Temperatura ponoči ne pade pod 22°C in za udobno spanje je dovolj tanka »dekca«. Čez dan se temperatura dvigne na lepih 26°C. Poležavanja na palubi je odlična relaksacija. Baterije za prihajajoči delovni teden se rapidno polnijo. Vetra ni ali pa zapiha lahen vetrič.
V petek smo pobegnili kakor hitro je bilo mogoče. Gneča na AC je stalnica. Presenetljivo je bila gneča tudi na trajektu. Lepa napoved je privabila vse vikend dopustnike na plano. Veliko je tudi Nemcev, ki jim malce bolj umirjene temperature zelo godijo. Večerja na barki, telečji zrezki, čevapčiči in še nekaj rujnega je prav godilo. Po sončnem zahodu se odpravimo v trgovino po nakupih. Občutna razlika je med poletjem in jesenjo na morju. Škržati nič ne pojejo, vse je bolj umirjeno. Vsi smo utrujeno, še najbolj pa skpper, ki se je po vseh opravljenih zadevah zavil med rjuhe in zaspal kot dojenček.
Sobotno jutro v marini je bilo sproščujoče. Po kavici in nekaj kapljicah razkužila, smo se odpravili v mesto na kavico. Direndaja v mestu ni več in povsod je dovolj parkirnih mest. Kavica, sokovi za mlada mornarja in tobak za skipperja je bil naš cilj. Vice admiral je izrazil željo pa prenočevanju v bljižnjem zalivu Englez. Zaliv je od marine oddaljen 45 min in plovba je bila ravno pravšnja, da smo batoo-ja malce ogreli.
Mladi mornar je pripeljal barko do sidrišča, spustil sidro. Hitro je bilo potrebno spustiti pomožni čolniček, nastaviti motor in že sta dirjala sem ter tja po zalivu. Končno je mladi mornar dobil »grif«, kako vžgati izvenkrmni motor samostojno. Dotočila sva še stare zaloge goriva in že sta jo urno ugnala po vseh kotičkih zaliva. Na koncu sta našla plažo, kjer gradita svojo marino. Kakšna sreča, da imamo tako veliko dvorišče samo zase.
Vice admiral je cel dan počival in bral knjige. Mene so čakale drobnarije, ki jih je potrebno urediti. Montaža ladijskega interneta, pregled merilca za veter, pregled nosilcev za grelec, montaža novih nosilcev za žar. Za kosilo sem že zagnal žar z novimi nosilci in sedaj je žar tako kot mora biti. Žar je sedaj montiran povsem naravnost in nič več ne visi. Problem je bil v naklonu žara, saj je zaradi nagiba odtekala maščoba skozi zračno odprtino in če nisi bil dovolj pozoren je jasno maščoba tekla po trupu barke. Na barki je pač tako, da mora biti vsaka stvar »naštudirana« do konca.
Žar na oglje je specifična stvar. Peka na oglje pa še bolj. Najprej noče zagoreti, nato prične in postopoma se dviga temperatura in na koncu, ko že vse spečeš začne delati in dela in dela. V zalivu smo skoraj sami, voda je odlična. Vedno bolj ugotavljam da je dopust Julija in Avgusta na plovilu prava muka. Vročina, glasni makaronarji, veliko plovil, nikjer prostora za sidranje, nevihte. Šolo obvezni otroci nam pač diktirajo tempo.
Popoldne smo skoraj vsi spali kot polhi. Zvečer smo opazovali nebo ob sončnem zahodu in čebljali do trde teme.
Danes, ko pišem dnevnik je prelepo jutro. Kavica in nekaj kapljic zdravilne grenčice je opravljeno. Mlada mornarja sta že na gradbišču. Nežni zvoki iz radijske škatle, pipa miru in vice admiral na palubi je recept za lepo nedeljo. Edino domov se nam ne da, kar ostali bi še kakšen dan.