Skip to navigation
Skip to main content
Jadralni klub NEPTUN
Jadranje sem ter tja, morda pa kdaj tudi čez lužo.
Domov
Za člane
Vreme
Galerija
Dnevnik plovbe
Dogodki
Kontakt
Humor
Nahajate se tukaj
Domov
»
Dnevnik plovbe
»
Batoo
» Jadranje s člani 1. dan
Jadranje s člani 1. dan
Plovba:
BATOO
Datum:
petek, Junij 14, 2024
Prepluta pot:
27 NM
Povprečna hitrost:
3.50 vozla
Jadranje:
4 ur
Motor:
1 ur
Vreme:
Sonce
Stanje morja:
rahlo vzvalovano
Stanje vetra:
vetrič
nazaj
vse
naprej
V petek smo zarana odrinili z Ljubljane proti Malemu Lošinju. Zgodaj zjutraj je bila cesta prazna in ravno pravšnji čas smo prišili do trajektne luke Valbiska. Turistični utrip se dviga in pred sezoni je veliko Nemcev in Avstrijcev.
Postanek v Plodinah, kjer smo nakupili vse naše zaloge hrane in pijače ter hitro na barko. V marini je tudi gneča. Vse punkle zložimo na barko pospravimo po kajutah. Že jo urno ucvremo proti jugu. Pihal je ugoden NW in razgrnil sem vse gate, kar jih Batoo premore. Kurz smo usmerili na Premudo, saj nam ni bilo potrebno ničesar spreminjati. Ravna in dolga črta na ploterju me je strašansko pomirjala. Med ladijskimi dobrotami se je nahajalo tudi mrzlo pivo in prav odleglo mi je.
Plovba do otoka Premuda, ki je najbolj oddaljen otok od celine v Zadarskem arhipelagu je minila v dobri družbi. Prvotni plan in sicer obisk otoka Olib je odpadel kot »knof od gat«, ker bi do Ilovika jadrali bočno nato pa s krmo proti Olibu. Plovba z vetrom v krmo je čisto v redu, potrebuješ le špinaker. Zaradi moje lenobe, ker se mi resnično ni dalo izvleči špinakerja, genakerja iz podpalubja in vse to nastaviti smo jo ucvrli direkt na Premudo. Poleg tega je napoved za naslednji dan zmeren jugo. To pomeni, da bomo naslednji dan leteli do naj severnejšega otoka v Lošinjskem arhipelagu, otok Unije. Padalo je ogromno vicev iz Sašovih ust ter takšnih in drugačnih zgodb ob hladni pijači. Dobrih pet ur smo potrebovali za 20 NM od Lošinja do Premude.
Privežemo se na bojo in že vsi mornarji popadajo v vodo , vključno z menoj. Ob pristanku v vodo se spomnim, da zelo verjetno ni nihče pristavil stopničke. Točno tako! Pogledam na lev nato na desni bok, stopničk jasno ni v vodi! Kdo od nas težko kategornikov bo sedaj splezal na barko, ga ni junaka. Posadki, ki se je veselo kopala in smejala mojemu nevrotičnemu izpadu se prav nič ni mudilo na plovilo. No, mudilo se jim ni zato, ker je morski tok na Premudi zelo močan! Fantje so kar delali da so priplavali do barke. Jasno potem je sledilo pametovanje, koga, kako, itd. Saj veste, »veliko babic kilavo dete«. Vmes ko so fantje modrovali, kako bomo splezali na barko sem priklical možakarja z gumico do barke in že smo uspeli splezati na barko. Ob tem dogodku sem se zamislil, zakaj hudiča sem odnesel zložljivo varnostno lestev z barke? Da o zgodbah, kako so se čehi utopili pred leti na podoben način niti ne razpredam.