Skip to navigation
Skip to main content
Jadralni klub NEPTUN
Jadranje sem ter tja, morda pa kdaj tudi čez lužo.
Domov
Za člane
Vreme
Galerija
Dnevnik plovbe
Dogodki
Kontakt
Humor
Nahajate se tukaj
Domov
»
Dnevnik plovbe
»
Batoo
» 9. dan
9. dan
Plovba:
BATOO
Datum:
nedelja, Julij 23, 2023
Prepluta pot:
0 NM
Povprečna hitrost:
0.00 vozla
Jadranje:
0 ur
Motor:
0 ur
Vreme:
Sonce
Stanje morja:
gladko
Stanje vetra:
brezveterje
nazaj
vse
naprej
Zjutraj spimo, do onemoglosti. Mlada mornarka spi kar zunaj, vročina ne popušča. Danes je dan za zdravljenje mačka in dan za počitek. Danes ne bo premika. Kornati so nama z vice admiralom zelo všeč, celo nad pričakovanji. Čarteristov ni, zato so v zalivu samo lastniške barke.
Leon in Nina danes odhajata nazaj v matično marino in zato zjutraj spijemo poslovilno kavico ter presekamo z bisko (orehovec). Leon mi odstopi še nekaj bencina za pomožni motor, namreč naš nekaj pušča? Odstopi mi še nekaj ustekleničene vode, da ne bomo ravno vodo na Kornatih kupovali.
Dan mine mirno in popoldan se odpravimo raziskovati bližnji hrib in največje naselje Vrulje na Kornatih. Pomožni čoln zavežemo za prikupne male pomole. Poleg vsakega pomla je tudi manjša hiška, točno takšna kot bi jo imel sam. Celotno naselje tvori okrog 20 manjših hišk, ki se poleti oddajajo ali pa v njih živijo lastniki. Do vrha hriba je urejena pot. Po hribovju Kornatov lahko hodiš le po urejenih peš poteh. Tehnično je hoja po brezpotjih Kornatov zelo zahtevna. Na vrhu kot povsod pri hribčkih križ in prelep razgled. Pripravlja se k nevihti. Mlada mornarja sta našla robidnice in jih mlatita celo pot navzgor in navzdol.
Usedemo se v konobo Ante in naročimo pivo, dva soka in mineralno vodo, cena sitnica 18€. Malce vprašam s čim so se tukaj prvotni prebivalci preživljali. Razloži mi, vinogradništvo, olivno olje, ovčjereja in ribolov. Kornati so v notranjosti zelo zeleni, polno je oljk. Prav tako smo včeraj zvečer videli, kako se čreda ovac z ovnom na čelu vrača v naselje.
Obisk trgovine ali zlatarne je bil nujno potrebno. Zmanjkalo nam je piva in dokupili smo nekaj sadja. Deževne kaplje se že nabirajo in odhitimo na barko. Z mladim mornarjem vse pospraviva, ker poleg dežja bomo dobili tudi malce vetra. Res v pičlih 15 minutah nas zajame, manjša nevihta. Sosedu je razparalo genaker, ker ga ni pospravil. Nekaj hladnega zraka, da se lakše diše in to je bilo vse. Zvečer se vice admiralka ubija z nakupom kart za NP Telaščica. Do ponedeljka imamo čas, saj bo nato pričel pihati močnejši jugo in bomo jadrali do doma. V miru skleneva, da bova jutri kupila karte, saj je čas.
Vice admiralkin kotiček
Dan je res minil precej ležerno. Dolgo jutranje spanje, popoldanski počitek…ker se je nekoliko zoblačilo, smo se opogumili in skočili na bližnji hrib. Prav super je bilo malo pretegnit noge. Veter je prijetno pihljal, tako da nam ni bilo preveč vroče. Z vrha se je odprl prekrasen poglej na okoliške otoke. Razgled proti severozahodu pa je kvaril velik nevihtni oblak.
Trgovinica je res majhna, taka iz starih časov. Cene pa res kot v zlatarni. Otrokoma privoščiva sladoled.
Nevihta je šla k sreči bolj mimo. Vse skupaj je trajalo nekaj minut. In potem…po dežju je posijalo sonce. Iz bližnjega hriba je zadišalo po žajblju. Mešanica vonjav po morski soli in žajblja. Mmmmm.
Signal v tem zalivu je precej omejen. Zapodila sem se na spletno stran za nakup karte za park Telaščica. Precej bolj komplicirano kot za Kornate. Najprej se je treba registrirat, potem vpisati množico podatkov…in ko želim zaključiti nakup, jim stran ne dela. Poskusim večkrat, pa žal neuspešno. Ok, bova jutri.