Jadralni klub NEPTUN

Zjutraj se z vice admiralom, ki je vsak dan bolj spretna s sidrnim  vinčem. Sidro jo uboga, skoraj tako kot jaz J. Zjutraj dobim kavico in prižgem pipo miru, prelep pogled na Žut z vzhodne strani. Na obzorju se že kažejo obronki Kornatov. Malce sem živčen, ker sem bil nazadnje na Kornatih, ko sta me teta Ester in njen mož Paulo, žal že pokojni, zastrupila z jadranjem. Tisto poletje, štel sem tam nekje 13 – 15 let, ne spomnim se več. V živo se spomnim, kako se moral splezati na nek hrib v Kornatih. V tistih letih naše bivše skupne države SFRJ je bilo vse bolj svobodno. Stric in teta sta imela takrat Mr. Blue, jadrnico med 10m in 12m. Za tiste čase je bil to stroj. V to svobodo in hkrati odgovornostjo sem se zaljubil na prvi pogled. Ljubezen traja še danes J

Gledam vremenske napovedi, Windy kaže da ne bo nekaj hudega, nevihte pa se pripravljajo na zahodu, da usekajo čez našo prelepo deželo. Spet bo hudič, najprej mi je skurilo vse živo, po prvih ocenah za cca 2000 €. Zavarovalnica Grawe, mi bo nabila slab škodni rezultat, venomer nekaj uveljavljam.

Torej z vice admiralom voziva na motor, tokrat zmanjšam hitrost na 3.5 vozla in vržem panulo. Vmes ugotovim, da celo nekaj piha. Anemometer na vrhu jambor mi zatrjuje 8 vozlov, pravega vetra. Hitro spet zmontiram genaker, vice admiral je bil za krmilom in loviva tiste sapice….Mah, poln kufer imam tega neodločnega vetra! Res, enkrat se mi je smer vetra in smer poti poklopila, tako da smo v 24 urah prišli od Šolte na Dugi otok. Fenomenalen občutek, razvili smo špinaker, avto pilot je vozil imeli smo debelo senco in uživali.

Nič, mlada mornarja se počasi prebujata in kakšen firbec so ti Kornati. Namreč, večer pred odhodom na Kornate sem dal na glasovanje (ne moreš verjeti, demokracijo se grem) ali gremo na Kornate ali gremo še nižje? Kornati so jasno zmagali in tako je prav.

Mlada mornarja priletita kot pilota iz 2. svetovne vojne na plano , kje kaj ali to je to, kdaj , kako? O, ali lahko diham, malce jim razlagam, pa jih že mine ..tudi vredu….bo že.

Od vsega me skrbi edino to, če bomo imeli dovolj prostih mest. Sidramo v zalivu Lojena na otoku Šmokvica, ki je povsem na jugu NP Kornati. Boj in sidrišče je prazno, sploh ni panike. Z vice admiralko se sidrava v prvo. Poiščemo belo peščeno dno in rukneva sidro na dno, zagrabi v pravo. Hitro postavim senco in vse ostale zadeve, ki jih potrebujemo.

Kaj kmalu pridejo turisti, joj, joj, kako delajo z barkami. Sidrni vinč obremenijo, da revež komaj dela, nobene pomoči motorja. Mene je kar srce zabolelo. Pridejo naši Štajerci z motornimi barkami in se sidrajo še bolj proti obali. Kot pričakovano sem potem skipperju barke povedal, da ima sidro zamotano okrog skale, da ne bo potem panika.

Podvodni svet vsi raziskujem, kako lepi komadi plavajo pod barko, mljask, če bi le lahko. Vmes priletijo čuvaji NP Kornati in nas samo lepo pozdravijo. Karte sva kupila preko spleta in s tem je vsa formalnost urejena. Dan mine v znamenju vrlih poizkušanj sidranja raznih kvazi jadralcev. Neka družba se nam je hotela sidrati med nami in eno drugo barko z zelo dolgo verigo. S tem bi imel kvazi jadralec ogromen oziroma večji krog kot jaz in sosed in jasno da bi usekali. Še dobro, da mu sidro ni prijelo in je šel malce nižje parkirat.

Čez dan smo poležavali, vročina je huda. Popoldan se odpravimo na otok v raziskovanje. Od daleč so ti otoki prav super, ko pa stopiš nanj in začneš hoditi po brezpotjih. Pozabi, ne da se…razen če je pešpot urejena. Povsod so ostre skale, polno grmičevja in nekje v zadnjih možganih si vedno na preži, kaj če kdo pade. In res, enkrat je usekala mlada mornarka, hvala ne vem komu, nič. Drugič mladi mornar ves pogumen skače po skalah, midva pa se dereva za njim. Mater, mularija!

Spustimo drona, da naredimo nekaj posnetkov, foto šuting na lokaciji in že gremo nazaj na plavajoče domovanje. Potem pa pride ena šola jadranja. Osem članov posadke in skipper se vežejo s krmo na obalo in pred nami spustijo 50 m verige. Verjetno jih je učil, kako se veže na obalo. Drugače bi spustil na začetku zaliva 40 m sidra in zadeva zaključena.

Danes bova vse pospravila na barki, včerajšnja izkušnja nama je dala vedeti kaj in kako. Vse pospravim, mladi mornar dvigne čolniček in vse je pripravljeno za večer. Jasno ponoči ob 02:00 me zbudi piš vetra. Začel je pihati nek vzhodnik, ki je bil posledica ohladitev na celini. Stražim po barki, gledam verigo, vse ok. Malce si zapomnim orientir in nekaj toč, ki jih bom čekiral iz spalnice. Vse ok in zaspim.