Jadralni klub NEPTUN

Noč je bila zelo mirna. Zjutraj se prebudimo v povsem umirjenem zalivu, nikjer nikogar, le stari čiča vleče panulo s starim čolničkom. Pojemo zajtrk, jajca z gobami, odličen zajtrk. Danes bo dan za jadranje, vsaj napoved je bila takšna. Pihal naj bi maestral od 12:00 naprej. Predhodno z mornarjem pospraviva še čolniček in motor. Sedaj sva že kar zverzirana. Motor sem zavezal na daljšo vrv in ga enostavno preko boka potegnil na krov. Mladi mornar pripne čolniček, spleza po krmi na palubo in že ga urno dvigava. Pospravim še stopničke in že odrinemo.

Zunaj nekaj malega piha, urno začnem pripravljati vsa jadra. Najprej zadnje krmno jadro, nato glavno jadro in na koncu še genovo. Pihal je veter južnih smeri. Jadramo z vetrom v bok, da naš težak Batoo (12 t), vsaj malce dobi inercije. Po prvotnem užitku že pripravljam genaker. Želim zložiti genovo a glej nekaj se je zataknila, ni in se hotela zložiti. Kaj hudiča je pa to, saj sem vse testiral pred dopustom. Pogledam po jadru navzgor in ugotovim, da se je dvižnica za genaker navila okrog genove. Malce teatralike in ročnih spretnosti je bilo potrebnih, da sem vse razvozlal.

Sedaj pa genaker gor, najprej je bilo potrebno vpetje na sidru, nato dvig genakerja. Montaža vrvi po braki, vroče pa tako, da mi je od družinskih draguljev teklo. Končno po 15 min telovadbe le dvignem zadevo, a glej ga zlomka, vetra ni več. Besen kot ris, ker si resnično želim malce jadranja, zložim in le z motorjem naprej na Iž. Mrzlo pivo v kokpitu je pa tudi teklo v potokih.

Z motorjem je takšen dolgčas in spet si je potrebno najti novo delo. Najprej zmanjšam obrate na 1400 vrtljajev, tako da imamo hitrost nekje okoli 3 vozlov. Razvlečem panulo in čakam kaj se bo ujelo.

Do otoka Iž se ni nič ujelo. Nisem še vrgel puške v koruzo, jutri je nov dan. Oba z vice admiralom imava otok Iž, naselje Knež v zelo lepem spominu. Boje pred restavracijo so za goste lokala zastonj, hrana v restavraciji odlična in cenovno ugodna. Danes po petih dneh plovbe in življenja na barki, gremo na večerjo. Vplujeva skozi kanal med otokom Iž in Knežak. Kanal je na najnižji točki globok le okoli 3 metrov. Gremo lepo počasi, tok je z nami in švignemo skozi kanal proti restavraciji. Boj ni, mi nakazuje vice admiral. Ups!? Ker sem se odločil, da letos sidramo se vrnemo po kanalu nazaj na sidrišče. Tokrat tok deluje proti nam in potrebno je bilo malce bolj pogumno in je šlo.

Sidrava na globini 5 metrov, sprva sva se zasidrala preveč na sredini kanala. Prometa je kar nekaj in pozicija sidranja ni bila v redu. Hitro se prestaviva za nekaj metrov bolj proti otoku Knežak, kjer je voda prekrasna.

Zmontiram vse plahte, ki jih imamo na barki, da pripravim debelo senco. Ob kozarčku ohlajenega belega vina uživamo kot lordi. Popoldan z mladim mornarjem pripraviva pomožni čolniček in vsi trije z mlado mornarko na čelu se odpeljemo v naselje.

Pristanemo pred željeno restavracijo, vse je zaprto. Gremo v naselje preveriti trgovino, nekaj ladijskih zalog je potrebno obnoviti. Trgovina zaprta, uf, drugo presenečenje. Povprašam dva lokalca, kje je sedaj najbližje trgovina. Po potki cca 1km v  Malem Iž-u je trgovina. Ok, že vem kaj bo jutri zjutraj zarana počel.

Sedaj pa urejanje vsega potrebnega za večerjo. Ustavimo se v drugi konobi, ki pa vem da je malce dražja. Naročimo pivo in sokove, ter pregledamo jedilnik. 1 l vina 19€, 1 kg divje ribe 70€, ok si rečem večerja je pač večerja. Z lastnikom malce pokramljava in možakar prav, da nikomur ni jasno kaj se je zgodilo po 15.6., ker ni gostov. Možakarju želim razložiti, da so nemško govoreči turisti naredili halo, zaradi njihovih cen in da se je slaba vest razširila v 18. vas. Ne, pa ne ni je to, mi odvrne. Prav sem si mislil in odpeketamo nazaj na barko.

Ob 20:00 večerja, ki je bila zelo okusna. Sipina rižota, testenine z rakci, 4 kom orade, blitva in krompir, pol litra vina, en liter mineralne vode ter dva soka, 160€. Ambient je bil super, hrana super, postrežba super, cena temu primerna. Zavedam se, da morajo v treh mesecih zaslužiti za celo leto, ampak kako potem, da je Grčija tako poceni? Saj oni tudi nimajo celo leto sezone. Da o pristojbinah za veze ne govorimo. Ali je to res posledica zaslužka? Ali Grki ne plačujejo davkov, so morda česa oproščeni?

Najedli smo se pošteno in odpeketamo v naš dom na vodi. Popijem še en kup vode, ker sem bil žejen kot sam satan. Kmalu vsi popadamo kot muhe.

Vice admiralkin kotiček

Uf, še eno vroče jutro. Po zajtrku si privoščim malo plavanja. Vmes se spomnim, da bi bilo pa mogoče fino, če bi si lase oprala s šamponom. V slani vodi. Malce pa pomaga. Vodo z barke uporabljamo le za pomivanje, ker je nimamo dovolj. Lasem privoščim še masko. S skokom v morje sperem in je takoj boljše.

Skipper si je zamislil jadranje. Vroče je bilo, pihalo ni nič, ampak je vztrajal. Pa sem ga pustila. Nekaj mora početi.

Ko smo se presidrali, je okoli nas prevladovala turkizna barva morja. Poskakali smo v vodo. Vmes smo si privoščili fotošuting ob skakanju v vodo in pod vodo.

Zvečer smo se odpravili na večerjo. Še prej pa smo poiskali 2 točki, kjer sem otroka slikala, ko smo bili nazadnje na Ižu (2018). Mlado mornarko smo slikali ob oljki – mornarka je zrasla, oljka pa ne preveč.