Jadralni klub NEPTUN

Noč je bila mirna, vsi smo se pošteno naspali. Zjutraj sem pričel s pospravljanjem motorja in pomožnega čolna. Vmes nekaj kopanja in zajtrk. Nato z motorjem odrinemo novim dogodivščinam naproti. Tokrat sem imel za krmilom pomočnico, mlada mornarka se je opogumila, in je prevzela krmilo. Batoo je švigal levo in desno - pravo linijo plovbe je bilo težko ujeti. Južni veter nam je pihal v hrbet. Hitrost pri 1400 obratih je bila čez 4 vozle. Vmes vklopim avtopilota, saj je mladi mornar predlagal, da bo lažje voziti na gumbke. Avto pilot ima več gumbkov, s katerimi nastavljaš smer. Že smo se pripeljali mimo otoka Baričevac in zavijemo proti jugu v tople kraje. Veter nam piha direktno v premec in vsaj malce olajša vročino, ki že zjutraj kaže svoje zobe.

Plovba je trajala dobri dve uri. Vmes po kanalu nemo opazujem, kako jadrnice veselo jadrajo. Vmes me je že prijelo, da bi dvignil jadra, ampak za 30 min plovbe, kolikor jo imamo do zaliva zahteva preveč dela.

Vplutje v zaliv mala malica in že iščemo prostor za sidranje. Najprej poizkušamo povsem v sredini zaliva, ampak kaj hitro pogruntam, da ni varno. V sredini zaliva je globina okoli 8 m. Obala je strma in zaliv je ozek. Jugo zahodnik se je malce dvignil in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi nas pognalo v kakšne skale. Vezava krme na obalo je bila opcija, vendar vem da bo danes ta zaliv zelo obljuden.

Z vice admiralom se prestaviva bolj na vhod v zaliv, kjer je več prostora. Sidro drži in mi smo že poskakali v vodo. Najprej smo si pobližje ogledali bunker namenjen podmornicam bivše mornarice. Prehodimo ga gor in dol, vmes pozdravimo gospoda s 6m jadrnico. Gospod je vmes šel po vodo, ki teče v bunkerju. Čez dan smo ugotovili, da kar nekaj ljudi hodi sem po vodo. Verjetno je kakšno naravno zbirališče vode ali kaj podobnega. Ni minila debela ura, že priletijo naši zahodni sosedi s katamaranom in začel se je vrvež. Poleg tega je v zaliv prihajalo in odhajalo kar nekaj nedeljskih izletnik. Vrvež je že naraščal v džumbus.

Dan mine v vročini, dokler je pihal veter je še šlo. Popoldan se je veter polegel in vročina in sopara je vsekala, da se je kar bliskalo. Mrzlo pivo in mrzla voda sta nama lajšala poletne muke.

Popoldan se je prevesil v večer in vice admiral je prebral eno poglavje knjige za mladino.

Vice admiralkin kotiček

Ko sem se zbudila, sem začutila posledice včerajšnjega zdrsa. Še dobro, da je leva roka.

Uf, je vroče. Škržati že pred 7. uro zjutraj »nažigajo«, kar pomeni, da je temperatura višja od 26 stopinj.  Premik je minil ob branju knjige in globokemu podkožnemu razmišljanju. Pravzaprav veliko spimo. Zgodaj hodimo spat, zgodaj se zbudimo, potem pa še kaka popoldanska siesta.

Ob branju knjige in kopanju opazujemo zgoščen promet okoli bunkerja. Eni priletijo v zaliv s polnim gasom, eni ne znajo sidrat, eni vpijejo kot jesiharji. Skoraj kot bi gledal TV.

Skuhala sem kosilo. Mladi mornar je bil še lačen. Pojedel je 2 zrezka, polento, rogljiček pa je bila lakota še vedno velika. Za sladico je pojedel še 2 toasta s poli salamo. Za večerjo sta si mlada mornarja zaželela palačink. Nič ni ostalo, razen nepolizane žlice z linolado.

Večer smo zaključili z glasnim branjem knjige Prdoprašek doktorja Proktorja. Namen je bil, da spodbudim starejšega mornarja k branju. Misija uspela. Mlada mornarka pa nadobudno bere Harry Potterja. Ne rabi spodbude.