Jadralni klub NEPTUN

Ponoči sta nas preleteli dve nevihti, mi smo spali kot polhi. Malček sem pogledal skozi okno, lepo piha, v redu in sem zaspal nazaj. Pot nas je iz Ilovika vodila na Cres, bolj natančno v zaliv Sonte. Zaliv je povsem blizu prekopa Osor, ki ga nameravamo prečkati in se podatki naprej na Unije. Prekop Osor so ustvarili že stari Rimljani. Večino poti smo motorirali, jadra so bila bolj za pomoč. Pihala je šibka burja, kar je točno nam v premec. Pred naseljem Nerezine, se je veter dvignil in ostro v veter smo prejadrali zadnjih nekaj morskih milj do cilja. V zalivu je muljasto dno in sidro drži kot beton.

Plovil tod okoli ni veliko, smo bolj sami. Prvotni razlog za obisk Cresa in prehod preko prekopa Osor je v mladi mornarki. Njena simpatija se nahaja v bližnjem naselju in postanek je obvezen.

Po vsej organizaciji okrog snidenja se le pripeljejo Luka, Andrej in Ben. Debata, mrzli špricerji, nekaj kratkega, vodne aktivnosti in vse kar sodi poleg je skrajšal čas. Vmes sta Luka in Andrej uredila nekaj zadev na čolnu in med tem časom smo gostili začasnega člana posadke.

Sledila je priprava kosila, testenine z omako. Jedli so kot partizani vsi iz enega lonca, tik tak in testenin ni bilo več. Narežem slanino, papriko, sir, kruh še to so vse zmazali. Potem sem se spomnil svojih prigod iz otroštva. Domač kruh iz pekarne Piskač. Sendvič je bil iz dveh kosov kruha, ki je bil prerezan po dolgem, sveža mortadela in gasa. Sendvič ni zdržal do bajzinega gozdu, kjer smo se igrali kot mulci.

Posadka nahranjena, sledi malce počivanja. Luka in Andrej se vrneta po začasnega člana posadke, dostavita nam svež kruh. Povesta nam prigodo z motorjem, ki jima je nagajal. Popijemo nekaj za sloves in že so se poslovili.

Zvečer, pripravim barko za prihod morebitne nevihte, posadka si krajša čas z ogledom risank in filma.