Jadralni klub NEPTUN

Večerno soparo je pregnala jutranja burja. Veter je žvižgal med vrvmi in jeklenicami in jaz sem se še bolj pogreznil v sladek jutranji dremež. Danes je dan odhoda iz marine. Postoriti je potrebno še nekaj malenkosti. Dokupiti bencin za pomožni motor, vrečke za smeti, preganjalec komarjev, kakšno pivo, ker sem prejšnji večer kar nekaj »polokal«. Na barki vedno primanjkuje prostora je vice admiral vso meso prepakiral v vrečke in lepo zložil v zmrzovalnik. Kakšen prihranek prostora, samo stoj in glej. Ves preostanek embalaže sem odnesel v smeti. Koliko je teh smeti, kam to vse gre, mi se bomo zadušili v smeteh. Kje so časi, ko si vse dobil v škrnicelj, časopisni papir in nikjer ni bilo duha o plastiki, no sem ter tja je le bila.

Z mladim mornarjem sva se odpravila peš po gorivo, vmes sva vneto debatirala, kaj vse bova počela, kam bomo šli. Dron, ki ga imam s seboj na barki, je bila večkrat navržena tema, v smislu ali bom lahko, kdaj. Predvsem zadnje vprašanje kdaj je najbolj pereče. Mlademu mornarju sem razložil svojo pripetijo reševanja drona s sosedovega hrasta. Ob tem nisem pozabil omeniti, da sva z vice admiralom 4 ure reševala s pomočjo najrazličnejših znanih letečih predmetov. Na koncu je prišel gasilec alpinist in splezal na sosedov hrast. S pričo navedenih dejstev je mladi mornar kaj kmalu pogruntal, da ga bomo spuščali v kontroliranem okolju.

Barko zaženem, perkinšček, ki nas je tako dolgo mučil je vžgal v prvo. Odvežemo, seveda pred tem je potekalo usposabljanje mlade posadke in v pičlih 3 minutah smo že bili prosti. Predhodno sem tudi javil v marini, da nas nekaj časa ne bo.

Prometa v Lošinjskem zalivu je bilo polno, sem ter tja so se barke prestavljale, nekateri čakajo pred bencinsko črpalko, drugim se mudi z gliserji, zelo pester zaliv. Vetra ni bilo, burja je predhodno padla in motor je pel vse do Premude. Vmes smo lovili ribe, ulov je bil enak 0. Mi se ne damo, če sem že investiral v viško panulo in vse vrste vab ja ni hudič da bom kaj ujel. Premuda je oddaljena 15 NM in s Tomažem in Sandro smo se dogovorili za snidenje na Premudi. Tomaž ima novo/staro barko Nauticat 33, zelo lepo ohranjeno in vice admiral jo mora videti. Poleg tega na vodi se vedno kaj dogaja in prav lepo je da se z nekom dobiš in izmenjaš kakšne pomorske dogodivščine.

Malce po drugi uri smo zapluli v kanal ob Premudi. Obplul sem Octopussy in dogovorili smo se, da se sidramo v zalivu uvala Premuda. Letos sem se odločil, da se ne bomo vezali na boje. Batoo ima 80m verige, skoraj novo sidro in nov sistem za spuščanje in dviganje sidra. Ne smemo pozabiti da so hrčki nabili cene tudi na privezih, ki se gibljejo med 3€/m in 4€/m. Malce matematike in za nočitev na boji nam poberejo med 33€ in 44€, hvala lepa! Sidranje je bilo izvedeno v prvem poizkusu in sidro dobro drži. Tomaž se je zasidral poleg in po osvežilnem kopanju smo že bili na Octopussy-ju. Žganica za dobrodošlico, nato pa mrzlo pivo. Debata se je razvnela in glej ga zlomka, minili sta dve uri kot bi mignil. Tomaž in Sandra morata nadaljevati plovbo proti Susku, saj se vračata v matično marino v Verudo. Kvarner je pač Kvarner in najbolje ga je prečiti zgodaj zjutraj, ko je bonca. Pred odhodom sta obiskala še Batoo-ja in naju obdarila s hladno rebulo. Namreč, protokol veleva, da ob prvem prihodu na barko prineseš darilo. Jaz in vice admiral sva prinesla, toplo malvazijo.

Ob njunem slovesu smo naredili še nekaj fotografskih utrinkov in že sta se skrila za toplim julijskim soncem. Naša posadka je nekaj na hitro pojedla in že smo se predali lenarjenju in čofotanju v vodi. Zvečer smo se zopet zabavali z družabnimi igrami in nato kaj kmalu legli k počitku.

Vice admiralkin kotiček

Po napornem 1. dnevu in prespani 1. noči, smo se zbudili polni pričakovanj. Skipper je moral postoriti še nekaj opravkov, midve z mlado mornarko pa sva si vzeli čas za lepotičenje. Mornarka si je zaželela barvastih nohtov na rokah in nogah. J

Med vročo plovbo na motor je bil čas za ustvarjanje novih zapestnic in par kitic mižanja.

Ko smo prispeli na Premudo smo takoj poskakali v vodo, nato je sledil ogled barke Octopussy. Kako lepa barka. Kako lepo ohranjena in koliko prostora za shranjevanje. Skipper, začni šparat!

Kuhali nismo. Otroka sta na obisku pojedla tono piškotov in napolitank, za večerjo pa sendviči z belo štruco in poli salamo.

Pred spanjem smo odigrali še malo družabnih iger, jaz sem prebrala še par strani knjige… in padla v komo.