JK NEPTUN

Cres - Rab, vstajanje okrog osmih, jutranje kopanje in dvig sidra. Brez zajtrka in kave. Namen sva imela iti na Goli otok, pa sva vmes ugotovila, da bo pot predolga, zato sva usmerila Liljo na Rab, v Kamporsko Drago.

Začela sva z motorjem. Vmes sem skuhala kavo in odgovorila na nekaj SMS-ov. Ko se je veter nekoliko okrepil, sva razvila vsa jadra – »vse gate«. Tokrat je bil Dimitrij zadolžen za zajtrk. Svoji telesi sva kasneje namazala s kokosom in se nastavljala vročim sončnim žarkom. Ko je veter popustil in sva se že bližala cilju, sva pospravila jadra in se ob tem nekoliko skregala. Mislim, da postajava malo nestrpna, ker se dopust približuje koncu.

Zaplula sva v Kamporsko Drago. Ena barka nama je tik pred premcem zasedla lušten zalivček za sidranje. Kljub temu sva našla svoj prostor za sidranje na drugi strani. Globina vode se tu zelo hitro spreminja.

Vroč dan sva preživela pod senco, ker pa je bilo zares vroče, sva se veliko hladila v vodi. V vodi sva hotela ohladiti tudi radler, vendar pločevinke ne potonejo. Vročina naju je zlakotnila. Sedaj najina kuhinja postaja vse bolj podvržena domišljiji – potrebno je namreč porabiti zaloge hrane.  Za kosilo: tortelini, paradižnikova solata in palačinke s figovo marmelado.

Za kosilo sva dobila obisk: 2 osi, ki pa nista dali miru do večera. Ob sončnem zahodu nisva mogla uživati, saj sta se dva nemška mulca (nadležna približno toliko kot osi) cca. 2 uri s čolnom vozila okrog najine barke. Da sva se zamotila, sva nadaljevala z glasnim branjem knjige Mirana Tepeša Z vetrom.

Počasi se vračava v civilizacijo. Odkrila sva, zakaj se pravi jadralci raje zadržujejo okrog otokov Srednjega in Južnega Jadrana.

Lep poletni dan z grenkim pridihom, da bo dopusta kmalu konec.