JK NEPTUN

Na sidrišču nas je zbudilo čudno guncanje barke. Valovi so prihajali iz južne smeri, v glavi pa sem imel včerajšnjo napoved vremena, da bo le burinček pihal. Pomolim svoj nos iz toplega zavetja kajute in ugotovim, da resnično valovi prihajajo z južne smer. Zavlečem se še v topo posteljo in obdelam še eno kitico.

Po jutranjem kopanju in odličnem zajtrku mi mlada mornarja pomagat pri odhodu. Mornar dviguje sidro in vmes čistim travo, ki se je nabrala na sidrni verigi. Jasno pazim prste, saj veste otroci in elektronika v rokah, hitro pride, tati saj nisem hotel. Mlada mornarka prevzame krmilo, malce jo je bilo strah, ker barka ne uboga tako hitro kot kolo na cesti. Malce uporniško, meni to ne gre, itd. Ja počasi moraš obračati krmilo, saj boš videla, sem jo bodril…

Smer Olib, kjer smo imeli plan srečanja z Leonom in njegovo družino. Leona pokličem in mi javi, da se je premaknil na Kornate. Ponoči jih je preguncalo v zalivu ki je odprt na jug. Napoved je bil severni veter, vresnici pa jih je presenetil južni veter. To je tisti, ki je mene zbudil!

Sprememba kurza plovbe, namesto na Olib v zaliv Slatinica, bomo šli na južni del otoka v zaliv Južna Slatina. Vetra je bolj za vzorec zato poje Perkins in dva jadra nam držita smer in nudita dodatno zaščito pred soncem. Pred planiranim postankom ponudim mladima mornarjema, če se gremo kopati med tem ko parka pluje le na veter. Vetra je bilo za vzorec. Napeljem 25m vrvi, pripravim stopničke za lažje kobacanje na in iz barke ter skočim na premcu v vodo. Po nekaj trenutkih obotavljanja se le poženeta v vodo. Seveda barka je šla prepočasi, tati daj gas, no pa smo dali malce gasa. Tati daj malce bolj počasi, gate bom izgubil, no pa smo dali malce manj gasa in tako smo se zabavali.

Brez postanka in s ponovno spremembo plana se odpravimo na otok Molat v zaliv Jazi, ki se nahaja na severni strani. Viška panula je bila od Ilovika naprej v vodi in čas je da pogledamo kaj smo ulovili. Na naše presenečenje smo ujeli Jadransko Barakudo. Kakšno veselje, mladi mornar je imel spet delo in je očistil ribo, mami daj mi nož, kje je lavor, starši saj poznate, kajne? Mlada mornarka riše risbice otokov in budno spremlja starejšega brata, kaj vse počne z ribo. Jaz pa sem z največjo vnemo ponovno nastavil panulo. Še eno robico ujamemo pa imamo že kosilo za eno osebo.

Veter se dvigne, prečudovit Maestral in ne bodi len dvignemo naš velik in razkošen genaker. Na sebi ima veliko rdečo zvezdo. Barka poleti, vendar me že drugi dan od kar ga uporabljam ne impresionira njegov izkoristek. Namreč, jadro je lahko in ogromno. Po vseh izračunih bi moral imeti izkoristka več kot 50% glede na hitrost vetra. Kolovratim z jadrom, strokovno se tej operaciji reče, trimanje jader. Torej kolovratim z jadri, gor in dol, zategujem in popuščam, da bi ja ujel optimalno postavitev in s tem izkoristil vsako sapico vetra. Nič, bolj za en škifo, bi rekel moj nono.

Popizdim in pospravim glavno jadro, poglej ti bogca, barko je kar katapultiralo iz mesta. No sedaj smo pa pričeli jadrati. Takoj ponovna sprememba plana in užgemo direktnega na Dugi otok. Pot nas je vodila mimo Sestrunja in Velikega tuna v zaliv Brbinj na Dugem otoku.

Vmes smo samo spremljali, hitrost vetra in hitrost plovila. Na ekranu se je pojavila nova števila in sicer pet (5), pet vozlov ter vse njene izvedbe. Med velikimi otoki in ozkimi prehodi se ustavi podvodni tok in mornarjema sem razlagal naj opazujta hitrost barke med tem ko se bomo premikali čez razburkano bodo. Voda je kot da bi žuborela, valovi iz vseh smeri, barka se nagiba sedaj v eno smer nato drugo. Hitrost v trenutku prehoda, eksplodira skoraj za 100%, torej iz 3 vozlov  na 5 vozlov. Spet veselje na barki, spet debati krožek kaj in kako. Vmes sem jima razlagal vse peripetije, ki sva jih doživela z vice admiralom tod okoli. Smeha za polno kapo, jasno športnih špricerjev pa tudi.

Bližamo se naši destinaciji in družno pospravimo jadra ter se pripravimo na sidranje. Tokrat bo glavno vlogo odigrala mlada mornarka. Približujemo se manjšemu otoku Utra, ki varuje zaliv pred Maestralom. Mi pa iščemo varno sidrišče pred napovedno nočno burjo in jutrišnjim prihodom juga. Hm, plovil na sidrišču je kar nekaj, na burjo bi bili preveč odprti nič odločimo se za obisk boj. Celotno polje je skoraj prazno, razen dveh plovil. Vežemo se povsem na koncu zaliva, kjer imamo najkrajšo pot za obiska kopnega. Opravimo obvezno kopanje po celodnevnem jadranju. Nato pa sledi čiščenje podvodnega dela. Barke letos nisem dvignil in pripravil za sezono, ker je marini potekla koncesija in zato nič ne dela. Z obema mornarjema čisto trup in ladijski vijak. Mati moja, kakšno podvodno bogastvo vozim seboj, ja nič čudnega da smo kot tanker na vodi. Po dobre pol ure čiščenja nam vice admiral pripravi slastne tortilje in narezan paradižnik in kumare. Vse zmažemo, kot da nismo jedli že dva dni. Ura je že pozna in odpravim se kar spat. Ostala posadka se je še nekaj časa trudila, vendar je celodnevno jadranje terjalo svoj davek.