JK NEPTUN

Evo, nevihte naj bi šle mimo, kar je bilo je bilo. Dopust se lahko prične. Po opravljenih zadnjih dopoldanskih opravkih smo se odpravili proti morju. Tokrat moram pohvaliti vso posadko! Robe v avtu ni bilo kot prejšnja leta, ko smo se komaj skobacali v avto in iz njega. Tokrat je bilo vse lično zloženo in pospravljeno. Le moje jadralske »gate« so bila čisto povsod. Dva genakerja, blazine, nekaj orodja, vri in ostale nepotrebne zadevščine.

Na Krku smo se ustavili v Omišalju, kamor sem prodal stari genaker, njuškalo dela čudeže. Jasno genaker je bil prevelik, tako da sva se s kupcem domenila, da mi zaupa aro, jaz pa mu bom kasneje dostavil skrajšan genaker.

Trajekt smo ujeli, bilo je tudi nekaj gneče. Prva dopustniška izkušnja je bila s prepotentnim čehom, ki je tečnaril vsem naokrog, da se ne bomo dotikali njegovega avtočka. Sorry ampak, fantki z velikimi igračami in majhnimi lulčki so nezaželeni. Cela posadka je študirala, kako bi ga spravili ob živce. Vice admiral ga je pred samim pričetkom teženja z malce bolj višjo intonacijo, povprašala kaj hoče. V prevodu to pomeni, »kaj bi rad?«. Majhen, plešast tip srednih let je poskakoval in razlagal, kako bi moralo biti urjeno na trajektu itd. Tipu sem razložil z velikim nasmeškom na obrazu, da bomo mi kar v avtu počakali, 20 min , kaj je to proti večnosti. Jasno, med našim oportunističnim razmišljanjem, kaj bi mu ušpičili, je padla ideja, da se mu vsi nalimamo pred ksihtom v salonu. Kako bi skakal, koliko smo mu počohali avto, koliko prask, itd. No od našega zlobnega razmišljanja ni bilo nič. Bodimo strpni in uživajmo pričetek dopusta.

Naši želodčki so bili po skromnem zajtrku in sendvičih v Pivki, že do dobro izpraznjeni. Padla je odločitev gremo na kosilo, tokrat v Belej na meso, solato in seveda palačinke. Vse je bilo dobro in okusno, no naša domača vratovina je neprekosljiva, ampak ne bomo komplicirali. Cena 69€, za dve solati, dvoje palačink, pomfrit in naravni zrezek ter porcijo kotletov. Ob tem ne pozabimo še na vino, sokovi in radenska. Nafutrani se že premikamo proti Malemu Lošinju.

Polnjenje zalog, vse iz avta na voziček iz pomola na premec in nato pospravljanje po barki. Vmes vice admiral zmeče vso staro hrano, kateri je rok potekel pred petimi leti v smeti. Z mladim mornarjem greva po gorivo za pomožni čolniček. Vmes z vice admiralom skočiva po sveže sadje in zelenjavo. Ob prihodu na barko, smo odpeketali še na večerjo v konobo Silvana. Vsak od nas eno glavno jed, brez sladic in običajno dozo pijač, cena 80€.

Zvečer še obisk sosedanje barke in odličen zaključek dneva.