JK NEPTUN

Prelep Susak sva imela namen zapustiti zelo zgodaj. Pot do Pule, kjer bom opravil vse potrebne formalnosti za izstop iz države je oddaljena vsaj 4-5 ur. Sonce bo zagotovo pripekalo.

Realnost je bila povsem drugačna, malce sem zaspal in odrinila sva že globoko v dopoldnevu. Nekaj časa, vse do sredina Kvarnerja sva imela NE, nato pa je vse utihnilo. Predno je vse utihnilo sem dvigal še Genaker, da bi vsaj nekaj ujel, vendar brez sreče. Brez sapice vetra in to ravno na sredini Kvarnerja.

Vročina je bila neznosna in ohladitev v morju zelo dobrodošla. Pogled na temno, temno morje mi je v podzavesti narisal kakšno plavut. Kopanje je zato izgledalo, hitro v vodo in skoraj takoj ven.

Pot nadaljujeva na motor in počasi ravno pri svetilniku Porer se dviga SW, ne vem kaj točno sem razmišljla? Vendar sem imel v glavi, saj do Pule ni več tako daleč. Genakerja nisem ravno zato dvignil, saj bom hitro notri. Aha, točno dve uri sva se "cjazila" do Pule.

V Puli, hitro uredim vse formalnosti, policija, luška uprava in že greva. SW še vedno piha sedaj pa bo, malce se je še okrepil, valove imava ravno v krmo. Pred Puljskim valobranom dvignem vsa jadra, nastavim kurz mimo rt-a Peneda na Velem Brijonu. No, to pa je uživancija! Avtopilot pelje, jadra polna, barka nagnjena in ti samo opazuješ naravo. Pravljica je trajala točno eno uro.

Veter SW smeri je ugasnil valovi so ostali. Kakšno guncanje in kolovratenje po valovih. Prvotni plan je bil, da se nekje pri Vrsarju v zalivu Križ sidrava. Nato sem začel razmišljati še en dan celodnevne vročine brez vetra in še Istra, ni variante!

Greva kar nočno in drugi del Istre vse do Savudrije sva prejadrala ponoči. Do sončnega zahoda in še nekaj časa po njem so se valovi umirjali. EOL nama je nato naklonil NE, ravno prav ga je bilo vse tja do 10 vozlov. Najprej sem dvignil prednje jadro in čez nekaj časa še glavno jadro. Veter je pihal v rahlih sunkih in včasih sva se komaj premikala, čez par minut pa letela. Pot je dolga, vklopim še motor, da se bova zagotovo premikala.

Ni minila ura ali dve, veter postane konstanten in ugasnem motor. Na krovu se borim, da ne zaspim! Delam vse mogoče. Pospravljam, zlagam vrvi, čistim, opazujem zvezde, luno ob eni uri zjutraj smo s kurzom LILJE vzporedno in varno na poti v ITA vode.

Na krov privlečem spalno vrečo in si uredim toplo ležišče. Samo malo bom zadremuckal na 15 min si nastavim alarm in preverjam stanje na morju. Po tretjem preverjanju enostavno zaspim. Davek vročine je bil prevelik. Ob pol petih zjutraj vstane Tanja in opazuje sončni vzhod. K sreči je vse bilo vredu in plujeva naprej mimo Savudrije do matične marine v Tržiču.

Od Savudrije do Tržiča je točno 15NM, spet začnem fantazirati, da bova sedaj, sedaj hitro doma. Hitro se streznim, 2-3 ure pa bova resnično doma. V matično pristanišče sva prišla ob 11:00 uri. Pot od Suska do Tržica je trajala z vsemi postanki 28 ur. 

LILJO očistiva vse nesnage, pospraviva ter čakva prevoz iz Ljubljane. Vmes na barko prideta soseda, ki gresta v Grčijo. Grčija, da to je povsem druga zgodba, kot naša Hrvatarija.