JK NEPTUN

Zjutraj zarana ob 05:00 se prebudim ob nenadnem premiku barke. Danijel je skočil v vodo! Auf, gremo po zaloge bencina, napovedujejo bolj bonaco in za naše premike potrebujemo tudi bencin. V Zatonu natočim gorivo, vožnja z avtomobilom po dobrih treh tednih je bolj divja. Sklopko ne znam normalno spuščati, vse se tako hitro premika!

Zvozim gorivo na barko, razvozim drugo ekipo na obalo in skupaj se odpravimo na kavico ter zajtrk. Čustveno se poslovim od moje družine in nato odrineva v brez vetrju proti Molatu. Pote je dolga celih 18 NM in upam, da bova kaj jadrala. Napovedan je maestral, vendar ponavadi prične pihati šele po 10 uri. Pot mimo otoka Vira se vleče kot ponedeljek v službi. V Virskem morju nič vetra le jato delfinov nemo opazujeva. Vedno znova in znova me privlačijo ti sesalci, le zakaj?

V daljavi le zagledava najin zaliv Jazi in mega jahto z imenom Samurai. Tedenski najem jahte je samo 132.000 €. Elektrike nama primanjkuje in pivo se ne hladi kot bi si midva želela. Žeja je prehuda in kljub temu pijeva na pol toplo pivo. Manjka nama še mrzel golaž in slika bi bila popolna.

Sidranje je bila veselica. Danijel je prvikrat na jadranju in do potankosti mu razložim postopek sidranja. Najprej odvežeš vrv, nato ta vijak in počasi spuščaš sidro. Realnost je bila povsem drugačna, konec dober vse dobro. Zasidrana sva in vse je ok.

Buf v vodo na ohladitev ter priprava osvežujoče solatke. Danijel si zaželi rdeče vino in na koncu sva ga potolkla dva litra. Oba malce okajena se odpraviva na obalo v razgled otoka.

Vse je enako kot lansko leto, le barček v zalivu je zaprt. Pot naju je vodila mimo ostankov taborišča do trgovine, kjer sva dokupila zaloge vina ter popila pivo ali dva z domačini. Beseda da besedo in takoj sva navezala stik z domačin.

Na Molatu živi cca 50 ljudi skozi celo leto. Dve leti se borijo, da bi dobili boje v zalivu Jazi, saj je to en od vira zaslužka za otočane. Večina otočanov je upokojencev in velika večina jih lovi ribe na črno. Kazni so hude, če te dobijo! Vsakdo, ki želi loviti ribe mora imeti prijavljeno dejavnost in večin jo nima. Kazen če te dobi policija je cca 400 €.

Zdravnika imajo dvakrat na teden, pošta deluje, trgovina je dobro založena. Jamrajo, da je veliko čarteristov ki nimajo pojma o jadranju, privezovanju ali sidranju. Nihče noče govoriti koliko nesreč se dogaja, vendar se dogajajo le kakšnih 10% jih pride v javnost.

Zagrabila naju je lakota in odpraviva se nazaj na barčico. Danijel uspešno pade v vodo pri vkrcanju na barko. Pojeva nekaj salame, pečenih paprik in vložene gobice. Ribe nočejo prijemati, enako je bilo lansko leto. Domačini so povedali, da rib enostavno ni! Vse je preveč izropano.

Danijel se hitro poglobi v deželo sanj in meni ne preostane nič drugega da se mu pridružim.